19.1 C
Ljubljana
sreda, 23 junija, 2021

V-4 in Srednja Evropa: najpomembnejše novice od 10. do 16. maja

Piše: C. R.

Objavljamo pregled novic v višegrajskih državah.

V4
Veleposlaniki štirih držav Višegrajske skupine v Franciji – Georg von Habsburg-Lothringen (Madžarska), Michal Fleischmann (Češka), Igor Slobodnik (Slovaška) in Tomasz Młynarski (Poljska) – so 7. maja v francoskem dnevniku L’Opinion objavili skupno mnenje, v katerem razpravljajo zlasti o odnosih V4 z Evropo, ki jo imenujejo “skupna hiša”: “Višegrajske skupine je treba obravnavati ne le skozi njeno življenje znotraj EU. Iz tega sodelovanja, znanega kot Višegrajska skupina, je nastala platforma za politični dialog, katere vrhunec je članstvo njenih članic v EU, Natu in OECD. […] Višegrajska skupina zdaj ostaja katalizator sodelovanja v Srednji Evropi. Trideset let po padcu komunizma so gospodarski in politični uspeh ter velik socialni napredek naših štirih držav nesporni. Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska so dokaz uspešnosti evropskega povezovanja. Zaradi krize Corona se Evropejci danes še bolj zavedamo, kako ranljiva je naša Unija, čeprav smo si zgodovinsko in ideološko geografsko blizu. Skupna obramba dediščine evropskega povezovanja je še pomembnejša kot prej. Prepričani smo, da je Evropa naš skupni dom in da je njena prihodnost odvisna od našega usklajenega delovanja v duhu evropske solidarnosti.
Armin Laschet, naslednik Angele Merkel na čelu CDU in kandidat stranke za kanclerja na prihajajočih septembrskih zveznih volitvah, je v intervjuju, objavljenem v Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) 7. maja, dejal: “Premagati moramo […] delitev na zahod in vzhod. Nemčija vidi svojo nalogo v tem, da Češko, Madžarsko in Poljsko vrne v središče Evrope.
V četrtek, 13. maja, je madžarska ministrica za družino Katalin Novák napovedala oblikovanje “koalicije za družino” s strani držav Višegrajske skupine.
Madžarska
Ker način izvajanja evropskega potrdila o cepljenju še ni določen, se Madžarska trenutno pogaja o dvostranskih sporazumih, da bi svojim cepljenim državljanom z madžarskim potrdilom o cepljenju (védettségi igazolvány) povrnila čim večjo svobodo potovanja. Po več sporazumih z balkanskimi državami je bil na podlagi vzajemnosti sklenjen nov sporazum tudi z Romunijo, kar je danes, v soboto, 7. maja, na tiskovni konferenci v Konstanci ob Črnem morju napovedal romunski premier Florin Cîțu in ob tem poudaril, da od 1. junija na romunskih plažah maske ne bodo več obvezne, hoteli in restavracije pa bodo lahko brez omejitev ponovno odprli svoja vrata tudi v Romuniji.
Po podatkih demografske študije, objavljene 5. maja, se bo leta 2020 v državo vrnilo 23.100 Madžarov, medtem ko se jih bo v istem obdobju izselilo 19.300. Madžarski izseljenci se danes večinoma odločajo za sosednjo Avstrijo (pred nekaj leti je bila to Nemčija), iz katere se vračajo v največjem številu. Po drugi strani se zdi, da brexit ni vplival na gibanje prebivalstva v Združenem kraljestvu in iz njega.
Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je na tiskovni konferenci v torek, 11. maja, pojasnil odločitev Madžarske, da nasprotuje deveti resoluciji Evropske unije, ki obsoja kitajsko politiko Hongkonga, kar je ostro kritiziral njegov nemški kolega, socialdemokrat Heiko Maas: “Če zdaj pogledamo koristnost teh osmih deklaracij in resolucij – ali so prinesle spremembo, ki se nam zdi dobra, ali so prinesle pozitiven korak v naših odnosih med Kitajsko in Evropo? Odgovor na vsa ta vprašanja je ne.”
Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je po srečanju s češkim kolegom Jakubom Kulhanekom na skupni novinarski konferenci v Budimpešti v torek, 11. maja, sporočil, da sta Madžarska in Češka blizu sklenitvi “sporazuma o odpravi vseh omejitev potovanj med državama za cepljene državljane do konca tedna”.
Župan madžarske prestolnice Gergely Karácsony je v zvezi s polemiko, ki jo je sprožilo nasprotovanje projektu gradnje kampusa univerze Fudan v Budimpešti, v sredo, 12. maja, na svojem profilu na Facebooku zapisal: “Ne bomo dali niti enega kvadratnega centimetra študentskega mesta in šli bomo v Bruselj, da bi preprečili zapravljanje subvencij Evropske unije, da bi vlada lahko upravljala denar, ki pripada Madžarom […] Zapomnimo si ta dan. Na dan, ko je Fidesz predal zemljišče za dostopna stanovanja za 15.000 madžarskih študentov kitajski državni univerzi, ko je bil ukinjen celoten madžarski občinski najemni stanovanjski sektor v korist ministrov in uslužbencev, ki delajo v stanovanjih v grajskem okrožju, ko se je vlada odpovedala 3,5 bilijona forintov pomoči Evropske unije za okrevanje države, kar preračunano pomeni, da je bilo vsakemu Madžaru odvzeto 350.000 forintov. In spomnimo se dneva, ko smo na petah in tega ne bomo dopustili.”
Čeprav je Madžarska trenutno najbolj cepljena država članica EU (deseta na svetu) in se načelo cepilnega potnega lista – ki je še daleč od evropskega potnega lista – počasi izvaja, madžarsko potrdilo o imunosti (védettségi igazolvány) imetnikom zdaj omogoča potovanje (brez testa PCR) na Hrvaško, v Slovenijo, Srbijo, Črno goro ter Turčijo in Bahrajn, vendar ne v Avstrijo, Nemčijo ali Združeno kraljestvo.
V zvezi s tem smo izvedeli tudi, da Madžarska na štirih tekmah Euro 2021, ki bodo junija potekale v Budimpešti, ne bo uporabljala “zapornih gest”. Ta odločitev je razdelila madžarski tisk. Športni dnevnik Nemzeti Sport odločitev podpira, saj bi bila po njegovem mnenju Madžarska zaradi številnih cepljenj varna, medtem ko Népszava meni, da bo zaradi tega na vsaki tekmi “ogroženih 68.000 življenj”.
Poljska
Poljsko-norveško-danski projekt Baltic Pipe, katerega cilj je povezati norveški del Severnega morja s Poljsko prek Danske, je aprila vstopil v fazo gradnje, od letošnjega poletja pa bodo posebne ladje na morskem dnu Baltskega morja med Poljsko in Dansko začele polagati 274 km dolg plinovod. Cilj plinovoda je zmanjšati odvisnost Poljske od ruskega plina.
Poljski minister, pristojen za nacionalni program cepljenja, Michał Dworczyk, je v ponedeljek, 10. maja, sporočil, da se bo čas med dvema odmerkoma cepiva za cepiva Pfizer-BioNTech, Moderna in AstraZeneca skrajšal na pet tednov: “V skladu s stališčem zdravniške zbornice smo sprejeli odločitev o skrajšanju časa med odmerjanjem prvega in drugega odmerka. […] Kar zadeva zdravje in varnost, bo vse potekalo v skladu s pravili in smernicami proizvajalca. Do 9. maja je 9,7 % Poljakov prejelo dva odmerka cepiva (v Evropski uniji 11,06 %).
Poljski premier Mateusz Morawiecki je v ponedeljek, 10. maja, sporočil, da je hiša Marie Skłodowske-Curie v bližini Pariza naprodaj za približno 3,5 milijona zlotov in da so poljske oblasti pravkar sprejele ukrepe za odkup te dediščine, ki je del poljske nacionalne dediščine.
Konkretni znaki dobrega stanja poljskega gospodarstva, tako v smislu okrevanja kot rasti: po ocenah nacionalne gospodarske zbornice je poljski izvoz marca znašal več kot 24 milijard evrov (+12,9 % v primerjavi s februarjem in +25,8 % v primerjavi z marcem 2020). Poljski izvoz v Nemčijo se je povečal za 15 %, medtem ko se je izvoz v ZDA zmanjšal za 11 %, zato je Poljska zdaj tretja največja izvoznica v Nemčijo, takoj za Kitajsko in Nizozemsko ter pred ZDA.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je v sredo, 12. maja, napovedal, da bodo kulturne ustanove lahko ponovno odprle osem dni prej, kot je bilo sprva načrtovano – za zdaj seveda le za tiste, ki so bili cepljeni ali lahko dokažejo negativen test: “Odprtje kinodvoran, gledališč, filharmonij in kulturnih ustanov pospešujemo za osem dni, tj. do 21. maja, da bi se ta področja družbenega in družbeno-gospodarskega življenja lahko prej aktivirala kot del zdravstvene oskrbe, ki jo je treba vedno poudarjati. Ob tem je Morawiecki tudi napovedal: “Čim več ljudi se bo cepilo proti Covidu-19, tem prej bo dosežena čredna imunost. – Čim prej bomo lahko to slabo obdobje pustili za sabo in z več optimizma pogledali v prihodnost.”
Po napovedih, ki jih je Evropska komisija objavila v sredo (12. maja), naj bi se poljski BDP v letu 2021 povečal za 4 %, v letu 2022 pa za 5,4 %, medtem ko so prejšnje napovedi predvidevale 3,1-odstotno rast v letošnjem letu in 5,1-odstotno v naslednjem. To izboljšanje BDP naj bi spremljala tudi nekoliko višja inflacija, saj Evropska komisija pričakuje 3,5-odstotno v letu 2021 in 2,9-odstotno v letu 2022.
Po informacijah, ki jih je v četrtek, 13. maja, objavil portal wPolityce, naj bi veleposlaniki skandinavskih držav, Nemčije, Belgije in Francije na Poljskem lobirali pri svojih kolegih v drugih državah, naj podpišejo še eno izjavo lobija LGBT, v kateri pozivajo k “zagotavljanju človekovih pravic LGBT in drugih oseb iz skupnosti, ki se soočajo s podobnimi izzivi, ter k odpravi diskriminacije, zlasti na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete.”
Poljski senat je v četrtek, 13. maja, ponovno glasoval o izvolitvi novega varuha človekovih pravic, potem ko se je mandat sedanjega varuha Adama Bodnarja iztekel. Za kandidata PiS Bartłomieja Wróblewskega, ki ga je sejm že potrdil, je glasovalo 48 senatorjev, 49 jih je bilo proti, dva pa sta se vzdržala. Ker je ustavno sodišče 15. aprila odločilo, da je opravljanje funkcije varuha človekovih pravic Adama Bodnarja po izteku njegovega mandata septembra 2020 v nasprotju z ustavo, je Poljska trenutno dejansko brez varuha človekovih pravic. Glede na razmere med sejmom in senatom so nekateri člani opozicije predlagali, naj PiS predlaga kandidata, ki ne pripada nobeni stranki.
Poslanec Michał Wawer iz desne opozicijske stranke Konfederacja je na konferenci v Sejmu v četrtek, 13. maja, dejal, da bi kartice za cepljenje “znatno omejile ali celo preprečile potovanje po Evropi več deset milijonom ljudi, vključno z najmanj 10 milijoni poljskih državljanov”. Njegov kolega Jakub Kulesza je dejal, da so potni listi “v nasprotju z načeli Evropske skupnosti in poljske ustave” ter da so “prvi korak k totalitarni državi”, in ponovil, da njegova stranka “kategorično nasprotuje zdravstveni segregaciji in cepilnim potnim listom”. “Verjamem, da lahko z velikim družbenim odporom ustavimo ta totalitarni projekt,” je dodal.
Na kongresu, ki je v ta namen potekal ta konec tedna, je vodja PiS Jarosław Kaczyński v soboto, 15. maja, predstavil “nov poljski red”, program vlade Združene desnice – konservativne koalicije, ki je nastala okoli PiS – za prihodnja leta. “Novi poljski red je program, ki je bil oblikovan pred kratkim, danes, po številnih pustolovščinah, pa bo predstavljen poljskemu ljudstvu. Nekdo bo vprašal, zakaj danes, zakaj zdaj? “, je pojasnil Kaczyński. “Vse kaže, da se pandemija bliža koncu. Seveda nismo prepričani, da je […]. Vendar verjamemo v moč poljske države, v njeno učinkovitost, verjamemo v smiselnost Poljakov in zato predstavljamo Poljski red.” “Poljski red ima dva razloga za obstoj. Prvič, ker so Poljaki upravičeno prepričani, da si zaslužijo enak življenjski standard kot v zahodnih državah, in ker želimo te želje uresničiti […] Drugi razlog je, da poljski red temelji na poljskih vrednotah. Svojo politiko smo vedno gradili na njih, na Poljski tradicije, solidarnosti, pravični Poljski, Poljski enakih možnosti, ne glede na to, kje si se rodil, tako v družbenem kot teritorialnem smislu. To je bil naš cilj in je poljski cilj, saj je globoko zakoreninjen v naši kulturi, tradiciji in razmišljanju,” je dodal. Vladni program zavezuje vse akterje Združene desnice, slovesno pa so ga podpisali predsednik PiS Jarosław Kaczyński, predsednik vlade Mateusz Morawiecki, maršalka Sejma Elżbieta Witek, podpredsednik vlade Jarosław Gowin (Porozumienie) in minister za pravosodje Zbigniew Ziobro (Solidarna Polska).
Slovaška
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kouleba je v sredo (12. maja) na skupni novinarski konferenci s slovaškim kolegom Ivanom Korčokom v Bratislavi sporočil, da se bo slovaška predsednica Zuzana Čaputova 23. avgusta v Kijevu udeležila ustanovnega vrha “platforme za deokupacijo Krimskega polotoka”. “Slovaška je ena prvih držav v Evropi in svetu, ki je pokazala solidarnost z Ukrajino, saj je Rusija v zadnjih tednih povečala svojo prisotnost na meji. Resnično cenimo to,” je dodal.
Slovaška je v soboto, 15. maja, odpravila izredne razmere. Policijska ura ni več veljala in ponovno se je mogoče zbirati. “Obljubili smo, da izredne razmere ne bodo trajale niti minuto dlje, kot je potrebno, in to smo tudi izpolnili,” je dejal predsednik vlade Eduard Heger.
Češka republika
Po podatkih Eurobarometra, ki jih je Evropska komisija objavila v začetku maja, se 40 % Čehov zavzema za uvedbo evra namesto krone, medtem ko jih je bilo lani poleti le 21 %. V primerjavi s 34 % Poljakov in 63 % Madžarov v državah V4, ki bi bili naklonjeni temu, da njihova država namesto zlota in forinta uvede evro. Kar 86 % Slovakov, ki so od leta 2009 del evrskega območja, je zadovoljnih s to valuto.
Že 30 let so v številnih evropskih mestih, med drugim v ducatu mest na Češkem, 6. maja v Česki Lipi (češko Leipa, severna Češka) v spomin na deportirane judovske prebivalce položili nove medeninaste Stolpersteine (tlakovce) – pobudo je leta 1992 začel nemški umetnik Gunter Demnig v Kölnu. “Judje so bili pred vojno sestavni del mesta, v njem je živela precej velika judovska skupnost. Žal je vojna, nasilne deportacije in smrt v koncentracijskih taboriščih nepreklicno izbrisala vse sledi njihovega življenja. […] Zahvaljujoč ploščam z imeni takrat umrlih Judov, ki so vgrajene v pločnike Češke Lípe, so ti ljudje ponovno del našega vsakdana,” je zato izjavila županja mesta Jitka Volfova (ANO).
Po nedavni češko-ruski diplomatski krizi se je Rusija odločila, da Češko uvrsti na seznam “Rusiji sovražnih držav”, kar je povračilni ukrep, ki zagotovo ne bo pripomogel k izboljšanju vzdušja med Moskvo in Prago.
Vir: UME

Zadnje novice

Sorodne vsebine