Piše: Vida Kocjan
Dan pred imenovanjem novega mandatarja, 22. maja 2026, je odhajajoča vlada Roberta Goloba tiho objavila 285-stranski dokument »Prehrana za zdravje in planet – Slovenske smernice za prehrano 2025«. Dokument, podpisan pod tremi ministrstvi, je bil objavljen brez potrditve na vladi in brez široke strokovne razprave. To ni bil običajen strokovni prispevek, temveč politični projekt v zadnjih dneh mandata.
Vprašanje ni le, ali so smernice dobre, temveč predvsem, ali je bil postopek legitimen in ali smernice res služijo zdravju Slovencev ali ideološki agendi – in morebitnim lobijem prehranskih dopolnil.
Dokument naj bi sicer predstavljal prve kvantitativne nacionalne prehranske smernice, ki združujejo zdravje in trajnost. Izkazalo pa se je, da je bil objavljen brez potrditve na vladi, ni bilo niti široke strokovne razprave in usklajevanja. Kot takšen je sprožil val ostrih kritik ključnih ustanov in strokovnjakov. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Inštitut za nutricionistiko (Nutris) in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani so javno opozorili na nepooblaščeno navajanje sodelovanja, neupoštevane pripombe in pomanjkanje strokovnega konsenza. Iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) pa so opozorili, da morajo prehranske smernice temeljiti na stroki, ne na ideologiji. Temeljiti morajo na preverjenih dejstvih, strokovnih argumentih in dejanskih razmerah. Pojasnili so, da dokument ni bil usklajen niti s predstavniki kmetijskega sektorja.
Smernice naj bi sledile modelu EAT-Lancet »planetarne diete« in uvajale konkretne količinske cilje. Temelj prehrane naj bi predstavljali polnozrnati izdelki, krompir, stročnice, zelenjava, sadje, oreščki in semena. Ključne omejitve pa so pri mesu, porabili naj bi ga le 43 gramov na dan. Omejujejo tudi mleko in mlečne izdelke ter kalcijeve ekvivalente, kot enakovredno zamenjavo pa navajajo obogatene rastlinske napitke, predvsem sojine. Pojedli naj bi le 200 gramov ribe na teden (manjšo ribico) in do tri jajca tedensko.
Sporen postopek priprave
Priprava smernic je potekala na zelo sporen način. NIJZ, Nutris in Biotehniška fakulteta so 25. maja objavili skupno izjavo, v kateri izražajo »resno zaskrbljenost«. Pojasnili so, da so strokovnjaki podali pripombe na osnutke, ki pa večinoma niso bile upoštevane. Kljub temu so njihova imena in institucije navedene med sodelujočimi, kar ustvarja lažen vtis soglasja. Strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen je poudaril, da dokumenta ni potrdil in da pripombe niso bile upoštevane. Prof. dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete je zahtevala umik svojega imena, saj ni imela vpogleda v končno verzijo. Podobno se je odzval tudi Nutris. Ministrstvo za zdravje pa je sporočilo, da z objavo ni bilo seznanjeno in da dokument ni usklajen. Stališče Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) sploh ni znano. Proti so bili tudi v KGZS.
Priprava je potekala v ozki delovni skupini, iz katere so bili izločeni predstavniki kmetov in živilskopredelovalne industrije. Mediji so poročali o morebitnem vplivu Tine Gaber pri izbiri članov in vsebinskih usmeritvah, saj je aktivno promovirala rastlinsko prehrano skupaj z Boštjanom Jakšetom, ki je tudi sodeloval pri pripravi.
Tveganja za ranljive skupine
Otroci v rasti, nosečnice, starostniki, športniki in kronični bolniki imajo višje potrebe po beljakovinah, železu, cinku, vitaminu B12, kalciju in maščobnih kislinah omega-3. Nizke količine mesa in mleka ter močno spodbujanje rastlinskih nadomestkov zahtevajo zelo skrbno načrtovanje prehrane in pogosto uporabo dopolnil. Klinični dietetiki in pediatri opozarjajo, da lahko neustrezna izvedba vodi do pomanjkljivosti, sarkopenije pri starostnikih, slabše rasti pri otrocih ali zapletov pri bolnikih. Dokument sicer omenja dopolnila in individualizacijo, strokovnjaki (vključno z Nutrisom) pa opozarjajo na pomanjkljivo prehransko modeliranje in premalo ocen tveganj prekomernega vnosa nekaterih hranil iz dopolnil ali obogatenih izdelkov. Posredno to odpira vrata industriji rastlinskih alternativ in prehranskih dopolnil. Ne glede na tiho objavo pa smernice trenutno niso zavezujoče. Predlog lahko nova vlada umakne, predela ali ponovno pošlje v široko strokovno in javno obravnavo. To bi moralo biti storjeno pod okriljem NIJZ, z vključitvijo vseh relevantnih deležnikov, vključno s kmeti, kliničnimi strokovnjaki in potrošniki.
Odgovori tipičen »prah v oči«
Po razkritju nasprotovanj ob objavi smernic smo ministrstvu za zdravje in Uradu vlade RS za komuniciranje (Ukomu) poslali več vprašanj. Na ministrstvu za zdravje so se odgovoru izognili. Od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki mu vprašanj sploh nismo poslali, pa smo prejeli tipičen birokratski »prah v oči« – poln splošnih zagotovil o transparentnosti, strokovnosti in kontinuiteti, a zelo izmikajoč glede konkretnih dejstev, ki smo jih zahtevali. Neposredno niso odgovorili na nobeno od štirih točk, v odgovoru so se preusmerili v splošne trditve in obrambo vsebine smernic. Gre za znano klasično taktiko izogibanja odgovornosti pri občutljivih temah.
Glede sestave delovnih skupin, avtorjev, recenzentov in podobno, niso navedli nobenega imena ali vloge. Trdijo, da so bili »vključeni strokovnjaki različnih področij«, da so vabila javna in da so izjave o konfliktih interesov izpolnjene. Dokumentacija naj bi bila na ministrstvu za zdravje (od koder pa ne odgovarjajo).
Dejstva iz javnih virov pa so naslednja. Glavni avtorji so navedeni v samem dokumentu Prehrana za zdravje in planet. Vodji avtorske skupine: prof. dr. Nataša Fidler Mis (vodja v prvi polovici, potem neodvisna) in prof. dr. Zlatko Fras. Drugi glavni avtorji: Martina Bavec, Boštjan Jakše, Borut Jug, Samo Kreft, Žiga Malek, Nina Mikec, Nana Turk, Ana Vovk itd. Recenzenti: Walter C. Willett (Harvard), Jernej Pajek, Paul Behrens in drugi. Plus dodatni strokovnjaki, npr. Matevž Jeran iz Slovenskega veganskega društva. Sestava je bila znana šele po objavi dokumenta (in po kritikah). Veliko kritik je prišlo od NIJZ, Inštituta za nutricionistiko in Biotehniške fakultete UL, ki so se distancirali od nepooblaščenega navajanja sodelovanja in načina priprave. Proces ni bil dovolj široko inkluziven (izločeni predstavniki kmetov in »živilcev«).
Kdo je dokument odobril kot uradni nacionalni dokument? Na to odgovarjajo, da je bil dokument predan ministrstvu za zdravje in ministrstvu za okolje in prostor »v skladu s postopkom«. Imen, datumov in aktov ne navajajo.
In kaj kažejo dejstva? Dokument je objavila odhajajoča vlada 22. maja 2026 na vladnih straneh. Podpisan je pod tremi ministrstvi (Mateja Čalušić, Valentina Prevolnik Rupel in Dušan Kumer). Ni šlo skozi polno javno obravnavo ali standardni postopek pri NIJZ ali ministrstvu za zdravje. Slednje je celo izjavilo, da z objavo niso bili seznanjeni in da dokument ni usklajen. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pa naj bi dokument še pregledovala.
Na podlagi znanega lahko zaključimo, da ni šlo za standarden način za »uradni nacionalni dokument«, temveč za samovoljo nekoga iz odhajajoče vlade.
Stroške skrivajo
Na vprašanje o stroških smo prejeli odgovor, da so »podatki dostopni po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja iz evidenc ministrstva za zdravje«. Poimenskih zneskov in virov niso razkrili. Po drugih dostopnih podatkih pa naj bi priprava smernic stala 99.906 evrov, in sicer za osem članov delovne skupine (honorarji, sejnine, potni stroški). Plačilo naj bi šlo iz podnebnega sklada (prek sporazuma ministrstvo za zdravje in ministrstvo za okolje in prostor). K temu je treba prišteti še dodatne stroške za promocijo (videi ipd.). Koliko je to skupno, je neznanka in bo treba še poiskati. Postavlja pa se vprašanje: če je vse transparentno, zakaj tega niso preprosto navedli v odgovoru? Uporaba podnebnega sklada za prehranske smernice pa odpira tudi vprašanja o prioritetah in vplivu okoljskih agend.
Vloga Tine Gaber?
Tudi tu so se na ministrstvu odgovoru izmaknili. Zapisali so sicer, da »v proces odločanja niso bile vključene osebe zunaj uradno imenovanih delovnih skupin«. Vendar pa je več medijev poročalo, da je imela Tina Gaber vpliv pri izbiri članov delovne skupine (13-članska skupina na ministrstvu za zdravje). Gabrova je tudi aktivno promovirala rastlinsko oziroma vegansko usmerjeno prehrano (podkasti, videi za upokojence z Boštjanom Jakšetom, ki je tudi naveden na seznamu avtorjev smernic). Veliko je očitkov o ideološkem »biasu« (močan poudarek na EAT-Lancet planetarni dieti, omejevanje mesa).
Javnega neposrednega dokaza o sodelovanju in vplivu zaenkrat sicer ni, vendar pa vzorec (izbira članov, časovnica, aktivizem) podpira sum na neformalni vpliv.
