Evropska komisija predlaga za okrevanje Evrope po pandemiji novega koronavirusa sveženj v vrednosti 1850 milijard evrov, ki vključuje 1100 milijard evrov za prihodnji večletni proračun EU in dodatnih 750 milijard evrov za instrument za okrevanje, je povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen ob predstavitvi svežnja v Evropskem parlamentu.
EU je na prelomnici, ki jo bo zaznamovala za vselej, je poudarila von der Leynova na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Začelo se je z nevidnim virusom, nastala je kriza brez primere v zgodovini EU, ki postavlja pod vprašaj stvari, ki so se doslej zdele samoumevne, je izpostavila.
Za spopad s to novo pandemično realnostjo komisija predlaga zajeten in kompleksen sveženj za okrevanje, ki ga imenuje sveženj “za naslednjo generacijo Evrope”.
Skupaj z aprilskim fiskalnim svežnjem v pomoč državam, delavcem in podjetjem, vrednim 540 milijard evrov, tako dosedanja prizadevanja unije za okrevanje znašajo skoraj 2400 milijard evrov, je izpostavila von der Leynova.
V okviru instrumenta za okrevanje bo 500 milijard evrov namenjenih za nepovratna sredstva, 250 milijard evrov pa za posojila, je povedala von der Leynova.
Gre za zajeten sveženj s kompleksnim ustrojem, ki vključuje tako spremembe sedanjega večletnega proračuna unije kot prilagoditev predloga prihodnjega večletnega proračuna, z nekaterimi novimi instrumenti in z okrepljenimi starimi instrumenti.
Jedro načrta za okrevanje je začasen dvig praga lastnih virov oziroma povečanje razlike v proračunu med prevzetimi obveznostmi in dejanskimi izplačili (v angleščini izraz headroom). Na tej podlagi si bo lahko komisija izposodila denar na trgih in tako financirala instrument za okrevanje. Bistveno je, da to ne bo dodatno obremenilo javnih financ članic v primežu pandemije.
Sveženj za okrevanje temelji na treh stebrih: podpori članicam, podpori zasebnim vlagateljem pri zagotavljanju solventnosti zdravih podjetij in krepitvi programov, ki so se v pandemični krizi izkazali za bistvene, kot je rezerva zmogljivosti rescEU v okviru evropskega sistema za civilno zaščito. Bistvo vse te pomoči je, da se z njo uresničujejo tudi temeljne prioritete unije: zelena in digitalna tranzicija ter krepitev odpornosti.
Sredstva v prvem stebru v pomoč članicam temeljijo na predhodno določenih največjih možnih nacionalnih alokacijah, ki jih lahko članice izkoristijo, če pripravijo ustrezne načrte za porabo tega denarja. V preostalih dveh stebrih nacionalnih alokacij ni.
V prvem stebru, ko gre za pomoč članicam, torej igra osrednjo vlogo instrument za okrevanje in odpornost. Sredstva iz tega sklada bodo namenjena za reforme in naložbe, ki morajo biti v skladu z evropskimi priporočili za proračunsko, reformno in naložbeno ukrepanje.
Sodelovanje v tem instrumentu bo prostovoljno. Članica, ki bo želela pridobiti sredstva, bo morala zasnovati reformni in naložbeni načrt, v katerem bo jasno začrtala, kako namerava porabiti denar.
Prvi steber vključuje tudi novi kohezijski instrument ReactEU kot dodatek k obstoječim kohezijskim sredstvom v tem in prihodnjem večletnem proračunu.
Drugi steber v podporo zasebnim vlagateljem vključuje krepitev evropskega naložbenega programa InvestEU in nov instrument v podporo solventnosti zdravih podjetij, ki sproža pomisleke glede izbire podjetij, ki bodo upravičena do pomoči.
Komisija zatrjuje, da ne bo ona odločala o tem, temveč bo zgolj zagotovila jamstvo zasebnim vlagateljem, ki bodo dokapitalizirali podjetja. Izpostavlja, da sta vmes dve ravni – poleg zasebnih vlagateljev še Evropska investicijska banka. Ta pomoč pa bo delovala po vzoru Junckerjevega naložbenega načrta, posamezne primere bo preučil neodvisni naložbeni odbor.
Nacionalnih ovojnic pri tem ni, so pa predvidene splošne smernice, ki naj bi po navedbah komisije zagotovile, da bo pomoč dejansko namenjena najbolj prizadetim regijam in sektorjem.
Tretji steber pa vključuje krepitev programa rescEU v okviru evropskega sistema civilne zaščite, ki ga je unija nedavno nadgradila s strateško zalogo medicinske opreme. Bistvena novost je predlog, ki komisiji omogoča neposredno nabavo strateške zaloge medicinske opreme.
Nepovratna sredstva, ki si jih bo komisija izposodila na trgih, bo treba vrniti. V Bruslju pojasnjujejo, da bodo dolg vračali skozi večletne proračune po letu 2027. Vrnili naj bi ga do leta 2058. Obveznice komisije bodo imele do 30-letno ročnost.
V komisiji izpostavljajo, da obstajajo tri možnosti vračanja nepovratnih sredstev: povečanje nacionalnih prispevkov v proračun, krčenje sredstev za evropske politike ali pa novi lastni viri, torej neke vrste evropski davki.
Komisija zato v okviru svežnja za okrevanje predlaga tudi nove lastne vire, pri čemer poudarja, da bi lahko z izvedbo predloga lastnih virov vrnili ves dolg.
Ker dvig praga lastnih virov v okviru prihodnjega večletnega proračuna terja ratifikacijo v vseh članicah, ki je v kratkem času neizvedljiva in tako ne omogoča zadolževanja na trgu pred januarjem prihodnje leto, komisija predlaga tudi premostitveno rešitev, ki naj bi čim prej zagotovila tok denarja tja, kjer je najbolj potreben.
Predlaga spremembe sedanjega večletnega proračuna za obdobje 2014-2020, ki naj bi med drugim zagotovile sredstva za novi instrument ReactEU in program v podporo solventnosti podjetij. To naj bi bilo nared do septembra letos.
