Piše: Ivan Šokić
Švedska in Finska naj bi iskali načine kako se lahko še do poletja 2022 pridružita Severnoatlantskemu zavezništvu. To ni po godu Rusiji, ki je v preteklosti večkrat poudarila, da je Nato na meji z Rusijo rdeča črta, ki je ne bodo tolerirali.
V Washingtonu naj bi si prizadevali za vstop Švedske in Finske v Nato, ker bi to pomenilo dodatno obremenitev ruskih oboroženih sil. Nato bi, če pride do tega po novem štel kar 32 držav članic.
Finska naj bi prošnjo za sprejetje v Nato po poročanju The Times oddala do junija, Švedska pa nedolgo zatem. “Rusija ni soseda za katero smo jo imeli,” je na srečanju z ministri za zunanje zadeve držav članic Nato povedala finska premierja Sanna Marin. V obeh državah naj bi vladajoča politika želela ustvariti konsenz med domačim prebivalstvom.
Nato medtem pripravlja načrte za stalno pripravljeno vojaško silo na zunanji meji Nata na vzhodu Evrope. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenber je takšne načrte označil za prilagajanje na “novo realnost” ki jo je izzval ruski predsednik Vladimir Putin.
Nato ima po trenutnih podatkih na vzhodnem krilu zavezništva pod neposrednim poveljstvom razporejenih 40 tisoč vojaških enot, ki se raztezajo od Baltskega pa do Črnega morja. Gre za desetkratno povečanje oboroženih sil v primerjavi pred rusko invazijo na Ukrajino 24. februarja 2022.
Po mnenju ustanoviteljice podjetja za politično svetovanje R.Politiki Tatiane Stanovayeve pa v trenutnih razmerah ni pričakovati tako burne reakcije Rusije ob finski priključitvi Natu kot bi jo lahko pričakovali še prejšnje leto. Glavni razlog je trenutno stanje v Ukrajini s katerim imajo polne roke dela, olajševalna okoliščina pa naj bi bilo tudi dejstvo, da za razliko od Ukrajine, Finska ni naslednica Sovjetske zveze in je Rusija posledično ne prišteva pod lastno sfero vpliva.
Vir: thetimes.co.uk
