1.9 C
Ljubljana
torek, 16 aprila, 2024

Srednja Evropa: najpomembnejše novice od 12. do 18. julija

Piše: C. R.

Madžarska

Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je v petek, 16. julija, v oddaji Kossuth Rádió napovedal, da se bo od 1. avgusta mogoče naročiti na tretji odmerek cepiva proti gripi, ki se lahko uporabi šele štiri mesece po drugem. Madžarski vodja vlade je napovedal tudi obvezno cepljenje za zdravstvene delavce: “Nismo naklonjeni prisili, vendar smo sprejeli odločitev: Cepljenje bo obvezno za zdravstvene delavce. Zato lahko v zdravstvenem sektorju delajo le cepljeni. V vsakem primeru morajo opraviti določeno število obveznih cepljenj in ta seznam se zdaj daljša,” je dejal. Nazadnje je predsednik vlade napovedal, da bo 30. in 31. avgusta organizirana akcija cepljenja za mlade, stare od 12 do 15 let, da bi “cepili vse otroke […], če njihovi starši to dovolijo”.

Madžarski premier Viktor Orbán je v četrtek, 8. julija, na obisku v Beogradu, kjer se je srečal s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, ponovil, da Madžarska podpira prošnjo Srbije za članstvo: “Voditelji srednjeevropskih držav se morajo zavedati, da je skupnost usode pomembnejša od kratkoročnih interesov. Ta odnos lahko zagotovi varnost in stabilnost regije v prihodnosti,” je dejal.

Predsednik madžarskega parlamenta László Kövér je v nedeljo, 11. julija v oddaji Kossuth Rádió o nenehnem razkolu med Brusljem in Srednjo Evropo: “Po nacistih in komunistih bo Evropo uničila nova totalitarna ambicija, včasih imenovana liberalizem, posthumanizem ali druga … zelena norost.” Pri tem je imel v mislih “vzvišene politike, ki nam govorijo, da nas danes ne bi sprejeli v Evropsko unijo zaradi naših tako imenovanih težav, vrednot in pogledov na pravno državo”. “Podvrženi smo določeni agresiji in od nas zahtevajo, da opustimo normalnost, kar zavračajo ne le Madžari, ampak tudi večina Evropejcev,” je nadaljeval.

Madžarska vlada želi odkupiti budimpeštansko letališče Ferenca Liszta, ki je bilo privatizirano leta 2005 pod vlado Ferenca Gyurcsányja, in je oddala prevzemno ponudbo nemški družbi AviAlliance (hčerinski družbi kanadskega pokojninskega sklada PSP Investments), ki ima 55,44 % delnic družbe Budapest Airport Zrt (23,33 % je v lasti hčerinske družbe singapurskega investicijskega sklada GIC in 21,23 % v lasti družbe Caisse de dépôt et placement du Québec). Minister za inovacije in tehnologijo László Palkovics je v intervjuju za revijo Vasárnap 6. junija izjavil: “Ne želimo le pridobiti lastniškega deleža, ampak tudi postati večinski madžarski lastnik mednarodnega letališča Ferenca Liszta v Budimpešti […] Leta 2005 je Gyurcsányjeva vlada sprejela napačno politično odločitev, ki je bila dolgoročno ekonomsko neupravičena […] za nas je to pomembno vprašanje gospodarskega in prometnega razvoja, celo nacionalne strategije.” Družba AviAlliance je potrdila ponudbo madžarske vlade, vendar je ne želi takoj sprejeti, saj poudarja, da je družba AviAlliance dolgoročni vlagatelj in upa, da bo ostala lastnik letališča Budimpešta: “V sedanji krizi smo še naprej vlagali v infrastrukturo in delovanje letališča, saj verjamemo v hitro okrevanje gospodarstva in dolgoročni potencial rasti.”

Gergely Fodor, pooblaščenec madžarske vlade za obnovo gradu Buda in četrti Citadela (v Budimpešti), je v ponedeljek, 12. julija, napovedal, da bo grad Visegrád, kjer je bila leta 1335 sklenjena prva zaveza med Madžarsko, Češko in Poljsko, obnovljen do leta 2035, da bi 700-letnico zaveze proslavili v velikem slogu.

Vse več madžarskih izseljencev, ki so pogosto odšli v Nemčijo, Veliko Britanijo, Avstrijo ali Severno Ameriko iz ekonomskih razlogov, se vrača v domovino in število povratnikov zdaj presega število izseljencev.

Poljska

Novi poljski zakon o medijih resno skrbi tudi Evropsko komisijo, ki je zelo dejavna pri vprašanju “pravic LGBT” na Poljskem. Podpredsednica Komisije Věra Jourova je v ponedeljek, 12. julija, na Twitterju zapisala, da je nova zakonodaja “zaskrbljujoče sporočilo za svobodo medijev in pluralizem”, tiskovni predstavnik Komisije Christian Wigand pa je dejal: “Seznanjeni smo z novim zakonodajnim obvestilom, ki spreminja pravila za razdeljevanje radijskih in televizijskih dovoljenj. Od držav članic pričakujemo, da bodo zagotovile, da njihove osebne politike ne bodo vplivale na obstoj neodvisnega, svobodnega in raznolikega medijskega ekosistema […] Z vse večjo zaskrbljenostjo spremljamo stanje medijske svobode in pluralnosti na Poljskem. Tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Müller je branil besedilo: “Osnutek [zakona] zagotavlja, da nobeno podjetje zunaj Evropskega gospodarskega prostora nima večinskega deleža v medijskih podjetjih na Poljskem. Podobno je v Nemčiji, Avstriji in Franciji […] V Nemčiji, Avstriji in Franciji obstajajo enake rešitve in nihče ne trdi, da bi kdo želel ukiniti zavezništvo z drugimi državami EU ali Združenimi državami.

Poljsko vrhovno sodišče je v sredo, 14. julija, zavrnilo pritožbo dveh žensk, ki sta želeli na Poljskem registrirati britanski rojstni list, ki dokazuje, da ima otrok dve materi in nobenega očeta, kar je poljski matičar zavrnil – to odločitev je 5. aprila 2018 potrdilo vojvodsko sodišče, zoper katero sta se “sorodnici” pritožili na vrhovno sodišče, ki je nazadnje presodilo, da je ta zahteva nezdružljiva s temeljnimi pravili poljskega pravnega sistema.

Družba Électricité de France (EDF) je 12. julija odprla predstavništvo na Poljskem. Francoski veleposlanik v Varšavi Frédéric Billet je ob tej priložnosti izjavil: “Francoska vlada je pripravljena sodelovati s Poljsko na področju jedrske energije. Te priprave so del dolgoročnega partnerstva, vzpostavljenega leta 2020 med zelo uspešnim obiskom predsednika Emmanuela Macrona v Varšavi,” medtem ko je visoki predstavnik Francije za jedrsko sodelovanje s Poljsko Philippe Crouzet dodal: “Braniti jo moramo, saj ima jedrska energija sovražnike tudi v Evropski uniji. Zato je tako pomembno, da Francija in Poljska sodelujeta, da bi EU jedrsko energijo razumela kot ključni element na poti k razogljičenju.

Tako na Poljskem kot drugod se je v zadnjih tednih število prosilcev za cepljenje s cepivom Covid nenehno zmanjševalo. Vodja urada poljskega predsednika vlade Michał Dworczyk je zato v sredo, 14. julija, po radiu napovedal, da bo Poljska del kupljenih cepiv prodala naprej: “Da ne bi zavrgli več deset milijonov odmerkov cepiva, bo [Poljska] cepiva, ki jih ne bo mogla uporabiti, prodala tujim partnerjem.” Možni kupci so Gruzija, Vietnam, Ukrajina, balkanske države in Avstralija.

Frakcija PiS ima v Sejmu ponovno večino. Vsaj teoretično je izgubil večino 25. junija, ko so se trije člani odločili, da jo zapustijo. Magorzata Janowska, ena od treh “frondeurjev”, se je odločila, da se pridruži Republikanski stranki, ki jo je pred kratkim ustanovil Adam Bielan in katere poslanci so tudi v skupini Združena desnica, ki je nastala okoli stranke PiS.

Poljsko obrambno ministrstvo je v sredo, 14. julija, sporočilo, da bo poljska vojska kmalu kupila 250 ameriških tankov tretje generacije M1A2 Abrams SEPv3, kar pomeni naložbo v vrednosti več kot 23 milijard zlotov (pet milijard evrov). “Naročamo najsodobnejše tanke v najbolje opremljeni različici. Dokazali so se v praksi. Poljska vojska bo s temi tanki opremljena od naslednjega leta, kar bo okrepilo obrambno sposobnost Poljske,” je ob tej priložnosti dejal poljski obrambni minister Mariusz Błaszczak. “Ti tanki bodo v prvi obrambni liniji. Njihova naloga bo odvračanje morebitnega ‘agresorja’, tj. Rusije in Belorusije.”

Sodišče Evropske unije (SES) je v sporu o nemško-ruskem projektu plinovoda Severni tok 2 izjemoma odločilo v prid Poljske proti Nemčiji in Evropski komisiji. Konkretni rezultat je, da Evropska komisija ni smela odobriti povečanja zmogljivosti plinovoda Opal v korist Gazproma. Plinovod Opal, ki je povezan s plinovodom Severni tok, prenaša plin prek Nemčije v Srednjo in Zahodno Evropo.

Po poročanju revije Wprost v petek, 16. julija, poljska vlada razmišlja o uvedbi obveznega cepljenja za zdravstveno osebje, vendar zavrača splošno diskriminacijo necepljenih: “Če bi na Poljskem uvedli omejitve za necepljene, bi imeli veliko večje demonstracije kot v Franciji, kjer trenutno demonstrira 18 000 ljudi. Bojimo se nemirov …” je dejal neimenovani član vlade.

Še ena epizoda v težavnih odnosih med Varšavo in Brusljem: Evropsko sodišče za človekove pravice je v petek, 9. julija, napovedalo, da bo kmalu odločilo o sodbi poljskega ustavnega sodišča z dne 22. oktobra 2020 o splavu, s katero je razglasilo, da so določbe, veljavne od leta 1993, ki dovoljujejo splav v primeru resnih in nepopravljivih okvar ploda ali neozdravljivih bolezni, nezdružljive s poljsko ustavo. Po tej odločitvi poljskega ustavnega sodišča so poljski državljani na Evropsko sodišče za človekove pravice vložili dvanajst pritožb. Ta odločitev je sprožila tudi številne demonstracije feminističnih in levičarskih organizacij po vsej Poljski, ki so jih podprli evropski organi.

Potem ko je ustavno sodišče v sredo, 14. julija, odločilo, da so začasni ukrepi, ki jih je odredilo Sodišče Evropske unije, nezdružljivi s poljsko ustavo, je prvi predsednik poljskega vrhovnega sodišča odredil ponovno vzpostavitev polnega delovanja disciplinskega senata, katerega prekinitev je zahtevalo Sodišče Evropske unije: “Iz pogodb Evropske unije jasno izhaja, da Republika Poljska na Unijo ni prenesla pristojnosti za sprejemanje zakonodaje na področju organizacije pravosodja v Republiki Poljski. V skladu s členom 176(2) Ustave Republike Poljske se struktura in pristojnost sodišč ter postopek pred sodišči določijo z zakoni Republike Poljske […] Poljski zakonodajalec je izključno pristojen za opredelitev institucionalnega okvira za delovanje sodstva.

Slovaška

Slovaški zdravstveni organi so se zaradi prihoda tako imenovane delta različice koronavirusa odločili, da od 9. julija okrepijo higienske ukrepe na mejah in zlasti uvedejo 14-dnevno karanteno za necepljene osebe. Ustavno sodišče v Bratislavi je 14. julija odločilo, da se ti ukrepi odložijo.

Češka republika

Češki zunanji minister Jakub Kulhánek je v ponedeljek, 12. julija, napovedal, da se Češka ne bo udeležila revizijske konference o Durbanu (Durban IV), ki bo septembra v New Yorku. “Za to sem se odločil zaradi zaskrbljenosti zaradi antisemitizma in zlorabe platforme za napade na Izrael,” je zapisal na Twitterju. “Še naprej se bomo borili proti rasizmu in diskriminaciji ter spodbujali človekove pravice.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine