Piše: STA, C. R.
Hrvaška je s 1. januarjem uvedla evro, njeni prebivalci pa imajo bolj kot s prilagajanjem na novo valuto težave s sprejemanjem novih, višjih cen blaga in storitev ter informacijah o nižjih cenah v Sloveniji. Da so se cene res povzpele, je minuli teden pokazal inšpekcijski nadzor, ki je v storitvenem sektorju ugotovil celo do 80-odstotno zvišanje.
Da pritoževanje Hrvatov nad neupravičenim dvigovanjem cen ob uvedbi evra ni iz trte zvito, je bilo ugotoviti že ob vstopu v eno od zagrebških avtopralnic. Medtem ko je cena zunanjega in notranjega pranja avta še pred tednom znašala 90 kun ali 11,94 evra, je danes zanj treba plačati 15 evrov. “Da, podražili smo,” je skomignil z rameni lastnik avtopralnice, češ, bil je že čas.
Takšnih primerov je na Hrvaškem te dni, še posebej v storitvenem sektorju, veliko. Kozmetični in frizerski saloni so obveščali stranke, da svoje storitve dražijo zaradi višjih cen materialov, kavarne pa so cene zvišale tako, da so jih ob pretvorbi kun v evre zaokrožile, včasih tudi krepko navzgor.
Obstajajo tudi izjeme. Kavarna Unique one na jugu Zagreba je ob prehodu na evro ceno kave zaokrožila navzdol in jo pocenila za skoraj polovico, tako da zdaj stane en evro. Lastnik kavarne Ivan Belko je za hrvaški časnik Poslovni dnevnik pojasnil, da so to storili zato, da bi sebi in strankam olajšali prehod na evro, pri tej ceni pa bodo vztrajali, dokler bo šlo.
V kavarni Šansa so ravnali podobno. “Pri nas so bile vedno korektne cene in jih nismo dvigovali, ampak smo jih samo pretvorili v evre. Pri nekaterih napitkih smo cene kvečjemu za kakšno lipo spustili,” je za STA dejala lastnica lokala Šansa Sandra Britvec, njen mož pa je dodal: “Tu gre normalno. Lahko pa vam povem, kje ne gre normalno. Na Remizi sem v enem od lokalov spil dva decilitra vina. Prej sem za to plačal 18 kun (2,39 evra), zdaj pa so ceno dvignili za skoraj sedem kun, na dobre tri evre oz. na 24 kun.”
Da so se cene povzpele, je v eni od Konzumovih trgovin menila tudi upokojenka Mira Ceraj. “Trgovci so cene dvignili že pred uvedbo evra. So pa tu malo spustili cene olja. Prej je bil dobrih 18 kun, zdaj pa je 14 kun (1,86 evra),” je povedala.
Irena Bijelić je opazila podražitve v trgovskih središčih, kavarnah in pekarnah. “Vidi se, da so cene zaokroževali navzgor. Kar se je zgodilo v pekarnah in kavarnah, pa je strašno, saj so med njimi velike razlike,” je dejala. Pri tem pa dodala, da je vse, kar lahko storijo potrošniki, to, da kupujejo tam, kjer je ceneje.
Na tržnici v bližini zagrebškega jezera Jarun cen niso zaokroževali ne navzdol ne navzgor. Kilogram mandarin, ki je prej stal deset kun, zdaj na primer stane točno 1,33 evra. “Nič nismo podražili. Niti za cent. Da bi zaokroževali navzgor zato, da bi zaslužili kak cent več, nima smisla. Ljudje že tako nimajo denarja,” je dejala ena od branjevk, enako pa je zagotovila prodajalka Kumradina Muhadej v eni od pekarn. “Nič nismo dvigovali. Vse je kvečjemu za nekaj lip cenejše,” je povedala, a pri tem ni omenila, da so cene pekovskih izdelkov v njeni pekarni znatno dvignili že nekaj tednov pred uvedbo evra. Lepinja je še nedolgo nazaj stala tri kune (40 centov), danes pa stane pet kun oz. 65 centov.
Glavni državni inšpektor Andrija Mikulić je v četrtek na seji vlade opozoril, da so se cene v storitvenih dejavnostih ob uvedbi evra povzpele za od 10 do 80 odstotkov. Cene določenih izdelkov pri posameznih trgovcih pa so se zvišale za od tri do 19 odstotkov, med drugim čokolade, pekarskih izdelkov, piva, masla, kisle smetane, toaletnega papirja in kave.
Hrvaška vlada je trgovce in ponudnike storitev po ugotovitvah inšpekcije pozvala, naj cene znižajo na raven z 31. decembra 2022. Hrvaški mediji pa so medtem opozorili, da so cene živil in drugega blaga kljub nižji kupni moči Hrvatov že tako višje kot v nekaterih drugih državah EU, tudi Slovenije.
Novinarka časnika Jutarnji list je minuli teden obiskala Lidlovo trgovino v Brežicah. Potrošniška košarica jo je stala 19 evrov. Na Hrvaškem bi stala 26,50 evra, za deset izdelkov, ki jih je kupila v Brežicah, bi doma plačala 40 odstotkov več, je opozorila.
Zakonca Sunčica Kolarić in Goran Tišljar pa sta novinarki hrvaškega časnika Večernji list, ki je v Brežicah ugotavljala, da postajajo Eldorado za Hrvate, povedala, da z nakupovanjem v tamkajšnjih trgovinah privarčujeta okoli 2000 evrov letno. Tam zase in za svoje tri hišne ljubljenčke vsak mesec nakupujeta že zadnje tri leta, po eksploziji cen na Hrvaškem ob uvedbi evra pa se po nakupih v Slovenijo nameravata odpraviti najmanj dvakrat na mesec, sta napovedala.
Podobne razlike med Slovenijo in Hrvaško potrošniki opažajo tudi pri tehničnih izdelkih. Hrvaški spletni portal Index je primerjal cene nekaterih mobitelov in računalnikov in ugotovil velike razlike. iPhone 14 je v Sloveniji lahko cenejši tudi za 119 evrov, Samsung Galaxy S22 za 250 evrov, medtem ko je Applov MacBoook Air Midnight na Hrvaškem dražji celo za 328 evrov, so izpostavili.
Ob spopadanju Hrvatov z nenadnim dvigom cen so druge skrbi in težave, povezane z uvedbo evra, že prvi teden tako rekoč izginile. Vrst pred bankami ter pred enotami hrvaške finančne agencije (Fina) in poslovalnicami hrvaške pošte, v katerih so minuli teden menjali še zadnje kune, ni več. Bankomati, ki pred novim letom in tik po novem letu zaradi prilagoditve na evro niso delovali, spet delujejo. Posodobljeni so tudi računalniški sistemi, ki so zaradi uvedbe evra delali preglavice nekaterim podjetjem in ustanovam.
Eno od takšnih primerov je bil Gradska Plinara Zagreb, ki je svojim strankam potrošnjo plina prek trajnikov obračunala v evrih, pri čemer so spremenili samo valuto, ne pa njene vrednosti. Nekatere stranke so za plin tako plačale okoli 160 evrov namesto 160 kun (21 evrov). A so jim iz plinarne denar povrnili že v četrtek.
Državljani so se na plačevanje v evrih hitro navadili, prav tako pa tudi trgovci, ki bi, tudi če dobijo kune, v fazi prilaganja do 14. januarja morali vračati evre. Pri večjih trgovcih to pravilo upoštevajo, manjši trgovci pa se prilagajajo trenutnim razmeram in kupcem. “Kdor plača v kunah, mu vrnemo kune, kdor v evrih, mu vrnemo evre,” so nam dejali prodajalci na tržnici, kjer so kupci minuli teden še vedno plačevali večinoma v kunah.
“Zdaj še plačujemo v kunah, zato smo tudi prišli, da porabimo še to, kar je ostalo,” je dejala Maja Kralj in dodala, da se ji na evre ni bilo težko navaditi. “Evro sem uporabljala že, ko sem obiskovala sina, ki dela v Nemčiji, zdaj pa sem si naložila še brezplačno aplikacijo Vrati kusur (Vrni drobiž), ki točno pokaže, koliko evrov mi mora vrniti trgovec, če mu plačam v kunah,” je pojasnila.
Kmalu Hrvati ne bodo potrebovali več niti aplikacije. Obe valuti, kuna in evro, bosta v obtoku do naslednje sobote, nato pa bo plačevanje mogoče le še v evrih. Evrih, ki jih bodo, kot kaže trenutno stanje na hrvaškem trgu, vedno bolj trošili tudi v Sloveniji.
