Piše: Portal-OS.si
Ukrajinci danes obeležujejo 30. obletnico neodvisnosti svoje države, ki so jo razglasili 24. avgusta 1991, ko se je država odcepila od tedaj že propadajoče Sovjetske zveze in postala mednarodno-pravno samostojna država.
Čeprav nas na zemljevidu loči stotine kilometrov razdalje, si Slovenci z našimi ukrajinskimi slovanskimi brati v historičnem smislu delimo mnogo skupnega: ne le, da obojni letos praznujemo 30-letnico neodvisnosti svoje domovine, temveč smo bili obojni v 20. stoletju žrtve tako nacističnega, kot tudi komunističnega totalitarizma, obojni smo izkusili grozote masovnih pobojev (Ukrajinci Holodomor leta 1933, Slovenci pa povojne poboje leta 1945), v katerih je življenje izgubilo na deset tisoče naših rojakov, obojni pa smo imeli tudi po sami osamosvojitvi težave zaradi neizvedene lustracije in ohranjanja vpliva nekdanjih komunističnih veljakov na državne institucije.
Kljub temu pa je imela Slovenija veliko srečo, da se je dobro desetletje po osamosvojitvi uspela uspešno integrirati v zahodno politično in obrambno skupnost, saj je leta 2004 vstopila tako v Evropsko unijo, kot tudi v NATO pakt. Na drugi strani Ukrajina takšne sreče na žalost ni imela, saj so nekdanjo sovjetsko republiko še desetletja po njeni neodvisnosti vodili politiki, ki so na mednarodnem parketu dajali prioriteto povezavam z avtokratsko Rusijo in nekdanjimi sovjetskimi republikami na Kavkazu ter v osrednji Aziji. Takšna mednarodno-politična usmeritev državnih oblasti pa očitno veliki večini ukrajinskih državljanov ni bila pretirano po godu, zaradi česar je najprej konec leta 2004 izbruhnila t. i. Oranžna revolucija, v kateri se je na oblast zavihtel Viktor Juščenko (na čelu države je ostal do leta 2010), skoraj deset let kasneje (februarja 2014) pa je prišlo še do t. i. Euromaidna, ko so več stotisočglave množice ukrajinskih protestnikov vrgle z oblasti skorumpiranega pro-rusko usmerjenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, čigar despotsko vladavino je zapečatila zavrnitev podpisa prostotrgovinskega sporazuma z Evropsko Unijo.
Ukrajinci danes obeležujejo 30. obletnico neodvisnosti svoje države, ki so jo razglasili 24. avgusta 1991, ko se je država odcepila od tedaj že propadajoče Sovjetske zveze in postala mednarodno-pravno samostojna država.
Čeprav nas na zemljevidu loči stotine kilometrov razdalje, si Slovenci z našimi ukrajinskimi slovanskimi brati v historičnem smislu delimo mnogo skupnega: ne le, da obojni letos praznujemo 30-letnico neodvisnosti svoje domovine, temveč smo bili obojni v 20. stoletju žrtve tako nacističnega, kot tudi komunističnega totalitarizma, obojni smo izkusili grozote masovnih pobojev (Ukrajinci Holodomor leta 1933, Slovenci pa povojne poboje leta 1945), v katerih je življenje izgubilo na deset tisoče naših rojakov, obojni pa smo imeli tudi po sami osamosvojitvi težave zaradi neizvedene lustracije in ohranjanja vpliva nekdanjih komunističnih veljakov na državne institucije.
Kljub temu pa je imela Slovenija veliko srečo, da se je dobro desetletje po osamosvojitvi uspela uspešno integrirati v zahodno politično in obrambno skupnost, saj je leta 2004 vstopila tako v Evropsko unijo, kot tudi v NATO pakt. Na drugi strani Ukrajina takšne sreče na žalost ni imela, saj so nekdanjo sovjetsko republiko še desetletja po njeni neodvisnosti vodili politiki, ki so na mednarodnem parketu dajali prioriteto povezavam z avtokratsko Rusijo in nekdanjimi sovjetskimi republikami na Kavkazu ter v osrednji Aziji. Takšna mednarodno-politična usmeritev državnih oblasti pa očitno veliki večini ukrajinskih državljanov ni bila pretirano po godu, zaradi česar je najprej konec leta 2004 izbruhnila t. i. Oranžna revolucija, v kateri se je na oblast zavihtel Viktor Juščenko (na čelu države je ostal do leta 2010), skoraj deset let kasneje (februarja 2014) pa je prišlo še do t. i. Euromaidna, ko so več stotisočglave množice ukrajinskih protestnikov vrgle z oblasti skorumpiranega pro-rusko usmerjenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, čigar despotsko vladavino je zapečatila zavrnitev podpisa prostotrgovinskega sporazuma z Evropsko Unijo.
Več si lahko preberete TUKAJ.
