2.6 C
Ljubljana
sobota, 20 aprila, 2024

Po mnenju analitikov bodo nedeljske volitve v Rusiji najmanj poštene v zadnjih dvajsetih letih

Piše: Matej Markič (Nova24tv)

Po mnenju ruske opozicije in političnih analitikov iz vsega sveta je formalno-pravna naslednica komunistične Sovjetske zveze trenutno pred najmanj poštenimi volitvami v zadnjih dvajsetih letih. Oblasti te 146-milijonske države tako iz dneva v dan zaostrujejo represijo nad ljudmi, ki sicer že vnaprej pričakujejo prirejene volitve, podobne tistim v Belorusiji, na katerih je lani 9. avgusta “zmagal” stari novi predsednik Lukašenko (sicer dober Putinov prijatelj), ki tej vzhodnoevropski državi s trdo roko vlada že vse od leta 1994.

“Demokratično izvoljeni” ruski predsednik Vladimir Putin se je očitno odločil, da se bo raje kot po svoji sosedi Norveški (kjer ta teden prav potekajo parlamentarne volitve), zgledoval po svoji drugi, za odtenek manj demokratični, sosedi Belorusiji, ki ji že 27 let vlada ljubiteljski ugrabitelj potniških letal, Aleksander Lukašenko.

Nekdanji KGB-jevec se je tako odločil, da si njegova stranka Združena Rusija kljub rekordno nizki podpori (po javnomnenjskih anketah bi stranko volilo zgolj 26 odstotkov vprašanih Rusov) vendarle zasluži “še zadnji” mandat na čelu največje države na svetu.

Represija nad opozicijo in samostojnimi mediji je strašanska
Putinovo carstvo tako v tednih pred volitvami v Dumo (ruski parlament) pretresa vsesplošna represija in ustrahovanje pravih in domnevnih političnih nasprotnikov. Čeprav je Putinov kritik številka 1 in ustanovitelj znamenite Fundacije za boj proti korupciji (FBK), aktivist in pravnik Aleksej Navalni, že več kot pol leta v zaporu v Sibiriji pa to ruskemu državnemu vrhu očitno ne zadostuje, da bi mirno spal in tako se ruska policija ter tajne službe dan za dnem lotevajo novih potencialno nevarnih oseb in neodvisnih medijev. Tako je rusko ministrstvo za pravosodje na zahtevo Zvezne službe za nadzor komunikacij, informacijske tehnologije in množičnih medijev (znane tudi pod zloglasnim imenom Roskomnadzor) neodvisno medijsko agencijo Proekt 15. julija letos označilo kot “nezaželeno organizacijo” in ji s tem de facto prepovedale nadaljnje delovanje, lotilo pa se je tudi televizijskega kanala Dozhd TV in novičarskega portala Meduza, ki so ju v skladu s kontroverznim ruskim Zakonom o urejanju dejavnosti neprofitnih organizacij, ki opravljajo naloge tujega zastopnika, razglasili za “tuja agenta”, s čimer so jima močno omejili delovanje.

 Oblasti v Sankt Peterburgu prekrivajo plakat v podporo opoziciji. (foto: EPA)

Vsi našteti mediji so v preteklosti sicer pogosto objavljali do ruske vlade kritične vsebine, poleg tega pa so se ukvarjali tudi z raziskovalnim novinarstvom, zaradi česar so že več let trn v peti skorumpiranim ruskih oblasti. Kremelj je z vso silo udaril tudi po posameznih ruske novinarje in tujih dopisnikih, ki so si drznili o situaciji v državi poročati preveč objektivno; tako so že junija na podlagi lažnih obtožb o posedovanju mamil aretirali vidnega preiskovalnega novinarja Ivana Golunova, za več tednov so za zapahe spravili novinarja Romana Dobrokotova, dober mesec pozneje pa so iz Rusije izgnali še BBC-jevo novinarko Britanko Sarah Rainsford.

Putin si je že zagotovil zmago na volitvah
Jasno je, da se ruska vlada z velikim vodjem Putinom na čelu boji, da bi v obdobju napetih mednarodnih odnosov in relativno nizkega življenjskega standarda ljudje, tako kot v sosednji Belorusiji, množično odšli na ulice ter zahtevali odstop avtokrata, ki državo s pomočjo ruske mafije, tajnih služb, pritiskov na medije in pomoči astronomsko bogatih ruskih oligarhov obvladuje že več kot 20 let (od leta 1999, ko je odstopil prvi ruski predsednik Boris Jelcin). Letos se je na videz stabilna ruska diktatura znašla še pod posebej visokim pritiskom zaradi masovnih protestov v podporo Navalnemu, razkritja številnih korupcijskih afer (večino izmed katerih je razkrila prav Navalnijeva Fundacija za boj proti korupciji – najbolj odmevna je bila afera z okrog milijardo dolarjev vrednim Putinovim črnomorskim dvorcem, ki so jo razkrili med Navalnijevim okrevanjem po zastrupitvi v Nemčiji in jo 19. januarja letos tudi objavili na YouTubu, kjer si jo je do danes ogledalo že skoraj 120 milijonov ljudi), zapletu pri gradnji plinovoda Severni tok 2 (vlada ZDA je na Gazpromov plinovod, ki povezuje ruski Vyborg z nemškim Lubminom, uvedla številne sankcije) itd. Ruske oblasti so zdaj prešle v protiofenzivo in se tako pred nedeljskimi volitvami poslužujejo vseh sredstev za dosego zmage; po tem, ko so na hladno spravile Navalnega, so se spravile še na njegovo organizaciji in njegove sodelavce ter Fundacijo za boj proti korupciji (FBK) 9. junija letos razglasile za ekstremistično organizacijo, Moskovsko okrajno sodišče pa je organizacijo nato še formalno-pravno likvidiralo. Analitiki tako menijo, da je s padcem FBK-ja padla še zadnja neuradna opozicija proti ruski tiraniji, s čimer so Putin in ljudje iz njegovega kroga ubili dve muhi na en mah: znebili so se svojih najbolj nevarnih nasprotnikov in si zagotovili gladko zmago na prihajajočih volitvah v Dumo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine