Pater Martin Kmetec, leta 1956 rojeni Ptujčan, član minoritskega reda, je bil včeraj s strani papeža Frančiška imenovan za novega nadškofa in metropolita v turškem Izmirju.
Martin Kmetec je bil v duhovnika posvečen leta 1983 na Ptujski gori, pred desetimi leti je na ljubljanski Teološki fakulteti doktoriral na temo Islamizem v Turčiji in njegova kritika. V zadnjih letih je deloval kot predstojnik minoritske skupnosti v Carigradu, pred tem je deloval tudi v Izmirju. Večkrat je bil tudi tarča napadov turških nacionalistov ter islamistov, leta 2006 je prav v Izmirju ušel skoraj gotovi smrti. V Turčiji sicer živi le 50 tisoč katoličanov po malih občestvih, tako rekoč v katakombah.
Življenje v Turčiji je za kristjane sicer precej nevarno. Leta 2010 je mučeniške smrti umrl škof Luigi Padovese, sicer član kapucinskega reda ter strokovnjak za patristiko. Umoril ga je njegov šofer, sicer islamist. Kot trdijo priče, mu je morilec skoraj odrezal glavo in se pri tem drl »Allahu akbar«, kar pomeni, da je šlo za umor s strani islamista. Morilec je kasneje sam priznal, da je škofa umoril glede na razodetje, po katerem je njegova žrtev dejansko demon (to, kar v krščanstvu pomeni antikrist), ob sojenju pa je recitiral muslimansko molitev, ki jo sicer s minareta džamij razglaša tamkajšnji glasnik (mujezin). Leta 2013, skoraj tri leta po umoru, je bil Murat Altun obsojen na 15 let zapora, a kot kaže, je dobil možnost predčasnega izpusta. Ni pa znano, ali je bil morilec član katere od zloglasnih organizacij, denimo Sivih volkov, ki veljajo za turško nacionalistično organizacijo, ki je večkrat izvajala napade na kristjane, o čemer bi lahko veliko povedal pater Martin Kmetec. Iz vrst Sivih volkov izhaja tudi Ali Agça, izvajalec neuspelega atentata na sv. Janeza Pavla II.
O razmerah v Turčiji je leta 2005 veliko povedal tudi škof Giuseppe Germano Bernardini v pogovoru, ki ga je za Družino pripravil pater Martin Kmetec – več TUKAJ.
»Najprej bi rekel to, da je velik privilegij biti naslednik sv. Polikarpa. Če razmišljam o tem, o njegovem pričevanju, me kar strese. On je dal življenje za Kristusa, z njim tudi mnogi drugi. Cerkev v Izmirju je ena prvih krščanskih skupnosti, njej je sv. Janez v Razodetju namenil poseben odlomek. Potem je to kraj, kjer je deloval sveti Pavel, tu so se križale poti njegovih učencev in drugih, ki so pripadali cerkvi sv. Janeza. Efez, Kolosi, Pergamon, Milet, vsi ti kraji so povezani z začetki krščanstva in v tem je neprecenljiva duhovna dediščina izmirske Cerkve, ki jo je treba negovati, ohranjati dar vere, ki smo ga prejeli, in ga ponesti v prihodnost. Drugi izziv je pričevanje skupnosti, ki je zelo majhna in danes šteje nekaj tisoč duš. Gre za to, da spodbujam ljudi k pričevanju za svojo vero, da ostanemo kot skupnost živa priča tega, kar je bila Cerkev v preteklosti. Potem pa vsekakor prihodnost. Premišljujem o geslu, ki sem si ga izbral: Evangelij, naše upanje. Novica o odrešenju, o Kristusu mrtvem in vstalem, je vir našega upanja za prihodnost. Seveda pa je to tudi spodbuda, da ga oznanjujemo s svojim življenjem,« je za Družino povedal pater Martin Kmetec.
S tem se bo število slovenskih škofov, ki delujejo po svetu, še povečalo. Letos je bil v okviru diplomatske službe v škofa posvečen Mitja Leskovar, novi nuncij v Iraku, ki ga namerava v kratkem obiskati papež Frančišek. V tej službi deluje tudi nadškof Ivan Jurkovič, ki sedaj deluje v Ženevi. V Beogradu deluje nadškof Stanislav Hočevar, v Celovcu Jožef Marketz, v Čilu pa Anton Žerdin. V Argentini delujejo trije slovenski škofje: Andrej Stanovnik, Vinko Bokalič Iglič ter Alojzij Urbanč. V Clevelandu pa deluje škof Edward Malesic.
