Narodna skupščina Republike srbske v Bosni in Hercegovini je v četrtek pozno zvečer pričakovano podprla izjavo predsedujočega predsedstvu BiH Milorada Dodika, da je odločitev predsedstva BiH o sprožitvi postopka na mednarodnem sodišču proti Hrvaški zaradi gradnje mostu na polotok Pelješac škodljiv za Republiko srbsko.
Dodik je nasprotoval odločitvi svojih kolegov v predsedstvu BiH iz vrst bošnjaškega in hrvaškega naroda, Šefika Džaferovića in Željka Komšića, ki sta v torek soglašala, da mora Hrvaška ustaviti dela na mostu na Pelješac, dokler ne bo urejen spor o meji na morju med državama. Če dogovora ne bi dosegli, sta napovedala postopek proti Hrvaški na mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu.
Srbski član predsedstva BiH je izkoristil ustavni mehanizem zaščite vitalnega nacionalnega interesa in blokiral namero dvojice članov predsedstva iz Federacije BiH. Mehanizem vitalnega interesa pomeni, da lahko član predsedstva skliče skupščino entitete in zahteva glasovanje o svojem predlogu, kjer je potrebna podpora najmanj dveh tretjin poslancev. To se je v četrtek zvečer tudi zgodilo. Dodikov predlog je podprlo 60 od 72 prisotnih poslancev v 83-članskem parlamentu Republike srbske.
Skupščina v Banjaluki je tudi sprejela sklep, da bodo vsi predstavniki te entitete, ki sodelujejo v državnih oblasteh BiH, vztrajali pri reševanju vseh odprtih vprašanj v odnosih s Hrvaško, vključno z mejo v celoti, kot tudi z odlagališčem jedrskih odpadkov, ki ga Zagreb namerava urediti na Trgovski gori ob meji z BiH. Od Hrvaške bodo zahtevali tudi zagotovila, da bo novi most čez reko Savo pri Gradiški zgrajen v dogovorjenem roku, kot to predvideva pogodba, ki je bila sklenjena prejšnji torek po več kot desetletju čakanja.
V preteklih letih je bilo neuradno slišati, da je Zagreb zavlačeval s pogodbo o mostu čez Savo ravno zaradi nasprotovanja Sarajeva gradnji mostu na Pelješac. To je posredno potrdila tudi predsednica Republike srbske Željka Cvijanović, ki je med svojim četrtkovim nagovorom poslancem dejala, da je ne skrbi most na Pelješac in da si ne želi blokade projektov Republike srbske.
Džaferović in Komšić vztrajata, da Hrvaška ne bi smela graditi mostu na polotok Pelješac, dokler se ne bosta Hrvaška in BiH dokončno dogovorili o meji v Neumskem zalivu. Trdita, da most ovira pristop BiH do odprtega morja. Vodilne hrvaške stranke v BiH ne soglašajo s tovrstnimi zahtevami Komšića in Džaferovića. Komšića nimajo za predstavnika hrvaškega naroda v predsedstvu BiH, ker je bil na lanskih volitvah izvoljen večinoma z glasovi Bošnjakov.
Hrvaška vlada je večkrat poudarila, da se je z BiH že pred leti dogovorila o vseh značilnostih mostu, ki ga gradi kitajski konzorcij. Med drugim so povedali, da je Zagreb sprejel zahtevo Sarajeva, da bo most visok 200 metrov, namesto prvotno načrtovanih 150 metrov in da so dodatno razširili plovno pot med stebri mostu, tako da bo Hrvaška kot doslej zagotavljala nemoten ladijski promet do pristanišča BiH v Neumu.
