Piše: Bogdan Sajovic
Iranski jedrski program je močno prizadet, a ne dokončno uničen. Uspešni izraelski obveščevalci. Iran je načrtoval izdelavo jedrskega orožja, kar Izrael smatra kot grožnjo svojemu obstoju. Izrael bo nadaljeval s hibridnim vojskovanjem proti iranskemu režimu.
Sredi junija smo lahko spremljali enajstdnevno izraelsko-iransko vzajemno bombardiranje, dokler ni bilo pod patronatom ZDA 24. junija podpisano premirje. Do spopada je prišlo, potem ko je Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) 12. junija 2025 sprejela resolucijo, ki so jo pripravile Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija, v kateri je razglasila, da Iran ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi glede mednarodnega nadzora nad jedrskimi zmogljivostmi.
Izrael je naslednji dan, v petek 13., začel z napadi na Iran. Ob napadih na sisteme iranske protiletalske obrambe in poveljniške štabe je bil primarni cilj izraelskih napadov iranski jedrski program. Zaradi tega so izstrelki padali na jedrske objekte v Natanzu, Isfahanu in Fordowu. Vsi objekti so bili hudo poškodovani, za nameček pa je bilo ubitih še okoli deset najpomembnejših iranskih jedrskih znanstvenikov.
Vendar pa izraelski napad le ni v popolnosti dosegel načrtovanega. Po ocenah namreč iranski jedrski program ni uničen, čeprav je doživel hud udarec. Izgubili so cvet vodilnih jedrskih znanstvenikov, ki jih bo težko nadomestiti, poškodovani so objekti in naprave, katerih obnova bo trajala dolgo in stala goro denarja. Vendar pa so Iranci rešili večino, če ne ves že obogateni uran, Program torej ni doživel uničujočega udarca.
Dolga brada iranskega jedrskega programa
Iranski jedrski program ima že dolgo brado, saj sega okoli šestdeset let v preteklost, še v čase vladanja šaha Reze Pahlavija. Po padcu monarhije leta 1979 so zmagoviti ajatole prevzeli šahov jedrski program, vendar pa je ta kmalu zastal, saj je leta 1980 prišlo do iransko-iraške vojne. Osemletno vzajemno mesarjenje je terjalo večino resursov obeh strani, tako da je za razvoj jedrskega programa ostalo le malo.
S koncem vojne se je Iran spet resneje lotil jedrskega programa, okrepljen s pomočjo ruskih znanstvenikov in tehnologije.
Izrael že desetletja opozarja, da se pod krinko razvoja jedrske tehnologije za miroljubne namene skriva program za izdelavo jedrskega orožja, kar ocenjujejo kot nevarnost za obstoj svoje države.
Dejavni izraelski obveščevalci
Zaradi tega skuša Izrael že desetletja na vsak način iranski jedrski program vsaj otežiti, še raje pa popolnoma onemogočiti. Izrael tako že desetletja zbira preko obveščevalcev podatke o iranskem jedrskem programu, njegovih dejanskih ciljih, identificira ljudi, ki sprejemajo strateške odločitve v zvezi s tem programom, in znanstvenike, ki delajo na tem programu.
Poleg obveščevalnih je bilo sproženih tudi nekaj konkretnih akcij. Tako je bilo v desetletjih ubitih več Irancev, ključnih za razvoj jedrskega programa, storilci pa so bili po vsej verjetnosti izraelski agenti. Leta 2010 je bil iranski jedrski program okužen z računalniškim virusom Stuxnet, ki je znatno onemogočil in s tem tudi upočasnil iranski program bogatenja urana z uničenjem centrifug. Veliki met pa je izraelskim obveščevalcem uspel konec januarja 2018, ko so na skrivaj vstopili v arhiv iranskega jedrskega programa in odnesli vso dokumentacijo (približno 100.000 dokumentov in številne dokumente v digitalni obliki), ki je nastala med letoma 1999 in 2003 o iranskem jedrskem programu, s kodnim imenom »Projekt AMAD«, ki je po podatkih IAEA potekal od leta 1989 do 2003. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je 30. aprila 2018 javno objavil rezultate te operacije in dejal, da je bil iranski jedrski program bistveno naprednejši, kot so mislili strokovnjaki IAEA in mednarodna skupnost sploh.
Iran je načrtoval jedrsko orožje
Iran je sicer leta 2003 privolil, da bo njihov jedrski program omejen na miroljubno uporabo. Za boljše razumevanje: uran je v naravi v dveh oblikah: U-238 in U-235. Slednja oblika, ki je potrebna za pridobivanje jedrske energije v tej uranski mešanici obsega samo 0,7 odstotka. Povečanje vsebnosti U-235 v tej mešanici (oziroma obogatitev) je dolgotrajen, zapleten in drag visokotehnološki postopek, ki se doseže s centrifugiranjem uranove mešanice. Za miroljubno uporabo jedrske energije zadostuje manj kot 5-odstotna obogatitev uranske mešanice. Za izdelavo jedrskega orožja pa je potrebna veliko večja koncentracija U-235 v tej mešanici. Mešanica urana, ki vsebuje do dvajset odstotkov U-235, velja za nizko obogateno mešanico, medtem ko se za visoko obogateno mešanico šteje mešanica, v kateri je med 20 in 85 odstotkov U-235. Mešanica, ki vsebuje več kot 85 odstotkov U-235, velja za obogateno mešanico, ki je lahko del vojaškega jedrskega programa. Glede na to, da je Iran že dosegel več 60-odstotno obogatitev mešanice z U-235 in hkrati pospešil proces bogatenja urana ter povečal skupno maso obogatenega urana, je mogoče upravičeno domnevati, da je končni cilj izdelava jedrske bombe.
Mednarodna skupnost je dolgo poskušala na različne načine preprečiti iransko bogatenje urana za vojaške potrebe − z mednarodnimi dogovori, resolucijami OZN, gospodarskimi sankcijami. Končno je bil julija 2015 dosežen sporazum o skupnem celovitem akcijskem načrtu (JCPOA), s katerim se je Iran zavezal, da bo v naslednjih 15 letih omejil raven obogatitve urana na 3,67 odstotka in količino omejil na največ 300 kg. Iran je sprejel nadzor IAEA in izročil mednarodni skupnosti količine, ki so bile obogatene nad dovoljeno raven. Vendar pa so se ZDA po kraji iranske dokumentacije s strani izraelske obveščevalne skupnosti sredi maja 2018, med prvim predsedniškim mandatom Donalda Trumpa, umaknile iz JCPOA. Januarja 2020 se je iz dogovora umaknil tudi Iran. Nadaljevala so se prepričevanja in opozarjanja, dokler ni junija letos Izrael začel konkretne akcije.
Izrael želi dokončno uničenje iranskega jedrskega programa
Kako naprej? Kot rečeno, je iranski jedrski program doživel hud udarec, ni pa uničen do konca. Kolikor je znano, potekajo prek posrednikov pogajanja med Iranom in ZDA ter Izraelom, a podrobnosti niso znane. Glede na to, da ima Izrael iranski jedrski program za grožnjo svojemu obstoju, lahko z gotovostjo predvidevamo, da zahtevajo popolno demontažo iranskega jedrskega programa in predajo vsega obogatenega urana. Malo je verjetno, da bodo ajatole v to privolile, saj bi takšno ponižanje popolnoma spodkopalo njihov položaj ne le na mednarodni ravni, pač pa tudi notranjepolitično.
Na drugi strani pa je iranski režim v škripcih. Med junijskim spopadom so namreč ostali popolnoma na suhem. Njihovi tradicionalni zavezniki, tudi Rusija in Kitajska, so sicer napad Izraela obsodili, a »pomoč« je ostala samo pri besedah. Izrael na drugi strani ima popolno podporo ZDA, ki so ne nazadnje junija tudi same izvedle bombardiranje iranskih jedrskih instalacij.
Po vsej verjetnosti bo iranski režim skušal obnoviti svoj jedrski program, Izrael s podpro ZDA pa bo še naprej izvajal hibridno vojskovanje, in sicer z občasnimi letalskimi napadi na iransko infrastrukturo, »odstranjevanjem« ključnih ljudi iranskega režima, s sabotažnimi in z vohunskimi akcijami ter s povečano podporo inski opoziciji v upanju, da bo ta na koncu spodnesla režim ajatol in ga zamenjala s prozahodno vlado, ki bo dokončno razmontirala jedrski program.