4.1 C
Ljubljana
sobota, 27 aprila, 2024

Hrvaška vlada: Lex Agrokor bo del evropske zakonodaje; temu naj bi nasprotovala samo Slovenija

Hrvaški zakon o postopku izredne uprave v sistemsko pomembnih podjetjih, znan kot lex Agrokor, bo tudi uradno del evropske insolvenčne zakonodaje v stečajnih postopkih, so sporočili danes s sedeža hrvaške vlade. Uvrstitvi lex Agrokorja v evropsko zakonodajo naj bi na torkovi seji Sveta EU nasprotovala samo Slovenija.

Hrvaški premier Andrej Plenković je na današnji seji hrvaške vlade spomnil, da je Hrvaška po posvetovanjih z Evropsko komisijo pred letom dni predlagala, da bi hrvaški zakon postal del ustrezne uredbe EU. Napovedal je, da bo uvrstitev hrvaškega zakona v insolvenčno zakonodajo EU v prihodnjih dneh objavljena v uradnem listu EU, kar je ocenil za “velik politični uspeh” in “priznanje za kakovostno pripravljen zakon”.

Plenković je potrdil, da so odločitev o uvrstitvi lex Agrokorja v evropsko zakonodajo potrdili na torkovem srečanju sveta za splošne zadeve, ki se ga je udeležila hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić. Pred tem je hrvaški zakon prestal celotni evropski postopek, vključno z glasovanjem v evropskem parlamentu, so še zapisali v sporočilu hrvaške vlade.

Hrvaški minister za gospodarstvo, podjetništvo in obrt Darko Horvat je v torek dejal, da je lex Agrokor v torek potrdil tudi Svet EU, kar pomeni, da bo veljaven v vseh državah članicah EU.

Uvrstitvi lex Agrokorja v uredbo Sveta in parlamenta o insolvenčnih postopkih naj bi po poročanju Jutranjega lista na Svetu EU nasprotovala samo Slovenija. Kot je dodal časnik, je odločitev Sveta EU Slovenijo privedla v “zanimivo situacijo”, saj slovensko pravosodje v primeru tožbe Sberbank lex Agrokor ni priznalo. To pomeni, da bi lahko Agrokor znova zaščitil svoje premoženje v Sloveniji pred zasegom.

Najpomembnejše premoženje Agrokorja v Sloveniji je Mercator, z delnicami Mercatorja pa je nekdanji predsednik uprave koncerna Ivica Todorić zavaroval posojila pri Sberbank. Jutranji list izpostavlja, da Todorićeva pogodba z bankami upnicami v marsičemu omejuje upravljavske pravice “starega” in “novega” Agrokorja v Mercatorju.

Če banke upnice ne bi soglašale s spremembo lastništva v Agrokorju, bi lahko zahtevale takojšnjo vrnitev posojil in bi Mercator končal v stečaju, nadaljuje časnik. Omenja, da banke upnice verjetno ne bodo tako ravnale.

Približno 5500 Agrokorjevih upnikov bo sicer 4. julija glasovalo o poravnavi v koncernu.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine