Piše: Álvaro Peñas
Fabrice Leggeri, diplomant zgodovine in sodobne zgodovine na Univerzi v Parizu, je visoki francoski javni uslužbenec, politik in diplomat, ki je večino svoje kariere preživel na ministrstvu za notranje zadeve, kjer je bil podprefekt v francoskih regijah Haute -Normandija in Châteaulin.
Med letoma 2013 in 2014 je vodil oddelek za boj proti nedovoljenemu priseljevanju na francoskem notranjem ministrstvu in bil med letoma 2015 in 2022 direktor Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), ko je odstopil po treh letih neprekinjenih spopadov z Evropsko komisijo. Fabrice Leggeri je tretji kandidat Rassemblement National za naslednje evropske volitve.
Kakšni so bili razlogi za odhod iz Frontexa?
Razlog, da sem odšel aprila 2022, je bil ta, da so me francoske oblasti pozvale k odstopu, ker je OLAF (Evropski urad za boj proti goljufijam) od februarja 2022 priporočal »disciplinski postopek proti meni« in ker se niso želeli soočiti z Von der Leyenovo in komisarko Yohansson. Prejel sem sporočilo, da »nihče v Franciji ne želi rešiti vojaka Leggerija«.
Ko je bila Ylva Yohansson konec leta 2019 imenovana za komisarko za notranje zadeve, sem jasno videl razliko z njenim predhodnikom, Grkom Dimitrisom Avramopouluosom, pa tudi razliko med Junckerjevo in von der Leyenovo komisijo. Yohansson je švedska socialdemokratska političarka, ki je po mojem mnenju levičarska radikalka. Ko sem jo prvič srečal oktobra 2019, se je Frontex pripravljal na opremljanje z osebnim orožjem in uniformami, ki so jih zahtevali evropski zakonodajalci. Ko sem ji pojasnil, da zaradi pravnih težav z orožjem in uniformami potrebujemo več časa za dosego cilja, me je prekinila in rekla: »Ne skrbi. Ne potrebujete orožja in uniform, ker prihajajo migranti iskat ljubezen. Evropa je starajoča se celina, zato je vaša naloga, če vam je všeč ali ne, sprejeti migrante.«
Kakšne so bile vaše misli takrat?
Spoznal sem, da se lahko razmere le še poslabšajo in veliko politično vrzel med menoj in Komisijo; moj koncept misije je bil ustanoviti organ kazenskega pregona, ki bo pomagal nacionalnim državnim organom zaščititi njihove meje, ne pa biti nevladna organizacija ali humanitarna agencija.
In res so se razmere leta 2020, v kontekstu Covida, poslabšale po napetostih na grško-turški meji. Erdogan je proti Evropi poslal na tisoče migrantov, grškim oblastem pa je bil v pomoč napoten Frontex. V tednih in mesecih, ki so sledili, je bilo veliko spopadov s turško obalno stražo in s turške strani celo streljanja na kopenski meji, odziv Bruslja pa je bil vedno politično korekten, a brez prave politične podpore. Hkrati je bilo vedno več nevladnih organizacij, ki so vsakodnevno obsojale odvačanje migrantov, tako kot komisarka Yohansson. Oktobra je nemški časopis “Der Spiegel” objavil več, po mojem mnenju lažnih videoposnetkov, ki jih je posredovala turška obalna straža. Šlo naj bi za delo preiskovalnega novinarstva, v resnici pa je scenarij, če natančno pogledate situacijo, za katerega je poskrbela Open Society Georgea Sorosa. Od tistega trenutka naprej sem bil nenehno pod medijskim in političnim napadom, dokler nisem odstopil in mislim, da niso pričakovali, da bom toliko zdržal.
Se tu začnejo preiskave proti vam?
Da, 10. novembra je upravni odbor sprožil preiskavo in februarja 2021 ugotovil, da ni dokazov za obtožbe proti Frontexu, hkrati pa opozoril, da je treba izboljšati pretok informacij. Istočasno je OLAF 11. novembra sprožil preiskavo, tri tedne kasneje pa so prišli v mojo pisarno, da bi zbrali vse informacije iz šestih let vodenja Agencije zaradi »kršitve temeljnih pravic migrantov«. To sploh ni v pristojnosti urada OLAF, zato so dodali »neprimerno vedenje in slabo upravljanje«. Evropski parlament se je prav tako pridružil preiskavi v začetku leta 2021 in njen zaključek julija je bil popolnoma enak zaključku odbora. Vendar pa je bila končna izjava polna političnih komentarjev o »kršitvi pravic«, »slabi izobrazbi« ali »nepripravljenosti financiranja urada za temeljne pravice«. Paket laži, glede na to, da sem povečal proračun urada za temeljne pravice za faktor pet, a pomembno je bilo, da spet ni bilo nobenega dokaza za obtožbe proti Frontexu.