Piše: Andrej Sekulović
Evropska komisija predstavila predlog proračuna za sedemletno obdobje, ki znaša kar 2.000 milijard evrov. Gre za največji proračun do sedaj. Cilj naj bi bil prilagoditev »sodobnim izzivom«, kot so krepitev varnosti, podpora Ukrajini, zeleni prehod, digitalizacija in širitev.
Največji del sredstev bo namenjen za kohezijsko politiko, upravljanje migracij in kmetijsko politiko, čeprav bo samo kmetijstvo dobilo manj sredstev. Kljub temu bo tem področjem namenjenih 865 milijard evrov. Komisija predlaga tudi veliko povečanje sredstev za krepitev konkurenčnosti in strateške avtonomije EU. Skoraj 451 milijard evrov naj bi šlo za raziskave, digitalno preobrazbo, umetno inteligenco in predvsem obrambo. Samo za razvoj obrambnih zmogljivosti in vesoljskih tehnologij je predvidenih 131 milijard evrov, kar je petkrat več kot v aktualnem proračunu. Bruselj naj bi želel s tem zmanjšati odvisnost od zunanjih partnerjev in okrepiti strateško suverenost EU. Za kritje vseh teh obsežnih načrtov komisija predlaga uvedbo novih lastnih virov proračuna. Med njimi so davki na ogljični odtis, dajatve za uvoz izdelkov z visoko ogljično sledjo, trošarine na elektronsko opremo pa tudi na tobak in tobačne izdelke ter prispevki podjetij glede na njihov dobiček. Hkrati bo treba letno odplačevati tudi približno 25 milijard evrov dolga, ki je nastal v okviru sklada za okrevanje po pandemiji. Za Slovenijo naj bi predlagani proračun pomenil približno 5,4 milijarde evrov v naslednjem obdobju, predvsem na področjih regionalnega razvoja, kmetijstva, digitalne preobrazbe in upravljanja migracij. Kot članica EU bo imela Slovenija tudi vlogo pri pogajanjih o končni podobi proračuna. Pogajanja med državami članicami in Evropskim parlamentom naj bi se začela jeseni letos in bodo trajala vsaj leto dni, saj mora biti novi proračun sprejet do konca leta 2026, da lahko začne veljati s 1. januarjem 2028.
Izvajanje migracijskega pakta
Predlog novega proračuna znatno povečuje tudi sredstva za upravljanje migracij, krepitev varnosti in podporo partnerskim državam, vključno z Ukrajino. Komisija predlaga tudi 34 milijard evrov za učinkovitejše upravljanje migracij, krepitev zunanjih meja in izboljšanje notranje varnosti. To je kar trikrat več kot v zdajšnjem proračunskem obdobju. Države članice naj bi po besedah Bruslja s temi sredstvi hitreje in bolj usklajeno ukrepale na terenu, okrepile policijske sile, opremile mejne straže in izvajale »pravičnejši migracijski sistem«, kot ga določa novi evropski migracijski pakt. Namenjenih 34 milijard evrov predstavlja trikratno povečanje sredstev v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Nova sredstva naj bi torej omogočala krepitev zmogljivosti organov pregona in uresničevanje domnevno »učinkovitejšega« upravljanja migracijskih tokov v okvirih pakta o migracijah in azilu, katerega namen so pravzaprav zakonite, varne in urejene migracije. Z drugimi besedami, neskončen priliv tujcev v Evropo.
Globalna ali globalistična Evropa?
Proračun namenja posebno pozornost tudi vlogi EU v svetu. Z novo oblikovanim instrumentom »Globalna Evropa«, vrednim 200 milijard evrov, bo unija poenostavila in okrepila zunanje ukrepanje. Instrument bo omogočil večje vlaganje v sodelovanje z državami v razvoju, odzivanje na humanitarne krize, podporo širjenju unije ter promocijo liberalnih »vrednot EU« v svetu. Znotraj tega instrumenta bo rezerviranih tudi 15 milijard evrov za hitro odzivanje na nepričakovane mednarodne krize. Globalna Evropa naj bi prav tako okrepila podporo državam kandidatkam na poti do članstva. Za Ukrajino je denimo predviden znesek do 100 milijard evrov v obdobju proračuna, saj ostaja pomoč Ukrajini prednostna naloga. Gre za kombinacijo nepovratnih sredstev in ugodnih posojil s posebno prožnostjo, ki bo omogočala prilagoditev nenehno spreminjajočim se razmeram na terenu. Operacije z vojaško komponento pa bodo še naprej potekale prek Evropskega instrumenta za mirovno pomoč. Skupno bo tudi 3,4 milijarde evrov namenjenih za nadaljnje financiranje skupne zunanje in varnostne politike s ciljem ohranjanja miru, krepitve mednarodne varnosti, diplomacije, spodbujanja sodelovanja in »utrjevanja demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic«.
Nižja sredstva za kmetijstvo
Kljub rekordnemu proračunu se zdi, da Evropska komisija zanemarja kmetijstvo, medtem ko hoče namenjati ogromne količine denarja za države zunaj unije. Komisija to predstavlja kot reformo, a dejansko gre za prikrito prenašanje odgovornosti na države članice, ki bodo morale same iskati dodatna sredstva v svojih razvojnih programih. Novi predlog določa, naj bi se skupna kmetijska politika združila z regionalnimi sredstvi v skupni sklad v vrednosti 865 milijard evrov. Znotraj tega sklada naj bi bilo za kmetijstvo namenjenih 300 milijard evrov. Toda to številko je treba postaviti v kontekst; v prejšnjem proračunskem obdobju je bilo za kmetijstvo predvidenih skoraj 387 milijard evrov brez upoštevanja inflacije. V realnih zneskih gre torej za 20- do 30-odstotno znižanje sredstev, medtem ko delež kmetijstva v celotnem proračunu znižuje z 32 na samo 16,5 odstotka. To pomeni, da je kmetijstvo, ki je bilo nekdaj temelj evropske integracije in prehranske varnosti, danes potisnjeno na obrobje. Komisija sicer poudarja, da so sredstva za neposredna izplačila kmetom »zaščitena«, da bo varnostna rezerva povečana in da bodo države lahko prostovoljno preusmerjale sredstva dodatno v kmetijstvo. A te besede ne pomenijo nič brez obvezujočih mehanizmov.
Predlog proračuna naletel na kritike
Za zdaj je predlog proračuna sprožil ostre odzive predvsem med evropskimi konservativci. Kar nekaj kritik prihaja tudi iz Evropske ljudske stranke, ki ji pripada predsednica komisije von der Leynova. Kritike letijo predvsem na financiranje podnebnih politik, po mnenju nekaterih konservativcev pa gre za proračun, ki je preveč ideološko obarvan in zmanjšuje sredstva za tradicionalna področja, kot je kmetijstvo. Znotraj Evropskega parlamenta so konservativni predstavniki opozorili, da nova struktura proračuna slabi vlogo nacionalnih parlamentov in uvaja preveč centralizirano odločanje v rokah Evropske komisije. Madžarski premier Viktor Orbán je predlog proračuna označil za »finančni napad na suverenost držav članic«. Madžarska sicer nasprotuje predvsem skupnemu zadolževanju, ki je predvideno za financiranje ključnih elementov proračuna, tudi podpori Ukrajini. »Bruselj nima mandata, da v imenu vseh Evropejcev kopiči dolg za ideološke projekte,« je bil oster Orbán. Nizozemski finančni minister Eelco Heinen iz vrst liberalno-konservativne VVD je proračun označil za »nerealnega in fiskalno neodgovornega«. Podobna stališča prihajajo iz Švedske in Danske. Švedska finančna ministrica Elisabeth Svantesson tako nasprotuje novemu skupnemu zadolževanju, ki je bilo po njenem mnenju dopustno le med pandemijo in ne sme postati nov standard. Nemški finančni minister Lars Klingbeil pa je opozoril, da razmere ne upravičujejo takšnega obsega dolgov, saj ni več kriznih razmer, kot smo jih imeli med pandemijo.
