Evropski bančni organ (Eba), ki ima za zdaj še sedež v Londonu, je danes evropske banke pozval, naj okrepijo prizadevanja za odgovor na izzive v primeru scenarija popolnega brexita, če Združeno kraljestvo in EU pred marcem 2019 ne bi uspela najti skupnega jezika glede pogojev izstopa in prehodnega obdobja, poroča STA.
Na podlagi poglobljene analize Eba namreč v danes izdanem mnenju ocenjuje, da številne banke v uniji niso ustrezno pripravljene na najbolj negativni scenarij, ko bi zaradi propada pogajanj in pomanjkanja politične volje Velika Britanija konec marca 2019 izstopila iz povezave brez ustreznega dogovora o pogojih izstopa, prehodnem obdobju za blažji in bolj nadzorovan prehod na novo realnost ter o prihodnjih gospodarskih, finančnih, administrativnih in varnostnih odnosih.
Velika Britanija in EU sta sicer v minulih mesecih dosegli dogovor o dveh prednostnih ločitvenih vprašanjih, pravicah 4,5 milijona državljanov na obeh straneh Rokavskega preliva in finančni poravnavi ter o prehodnem obdobju do konca leta 2020, ko naj bi Velika Britanija ob spoštovanju evropske zakonodaje ohranila vse koristi notranjega trga, carinske unije in drugih evropskih politik, pri čemer pa ne bo več sodelovala pri odločanju unije. Medtem še vedno ni dogovora o meji med Severno Irsko in Irsko.
V vsakem primeru pa bo ločitveni sporazum veljal šele, ko se bosta uskladili o vsem in časa za to tudi zaradi izrazite notranje neenotnosti na Otoku zmanjkuje. Kakšna pa bo oblika nadaljnjih odnosov med unijo in Združenim kraljestvom in kako prosti bodo tokovi blaga, kapitala in ljudi med Otokom in unijo, medtem ni znano. Po pričakovanjih bo sicer prav področje finančnih storitev eden najtrših orehov.
A zelo verjeten scenarij je, da bodo banke s sedežem v Veliki Britaniji izgubile t. i. enotni potni list za opravljanje finančnih storitev po celotni EU, kar pomeni, da se bodo morale vsaj delno preseliti v eno od prestolnic sedemindvajseterice, da bi nemoteno nadaljevale dosedanje aktivnosti.
“Finančna podjetja ne smejo kot samoumevno jemati, da se zanje nič se bo spremenilo, oz. se ne smejo nanašati na za zdaj še neuresničene politične dogovore in javne ukrepe,” je bil jasen prvi mož Ebe Andrea Enria. Dodal je, da morajo banke proučiti in nasloviti tveganja in svojo sposobnost za odgovor nanje.
Banke bi tako morale prepoznati vse kanale, po katerih lahko popolni brexit negativno vpliva nanje, in se ne ustaviti le pri učinkih pretresov na finančnih trgih. Poskrbeti bi morale, da bodo imele vse ustrezne licence bančnih nadzornikov za nastopanje na enem in drugem trgu, ustrezne mehanizme korporativnega upravljanja v prihodnje ločenih finančnih jurisdikcijah, ustrezen dostop do finančne infrastrukture na obeh območjih ter razrešiti pravna vprašanja glede obveznosti, ki jih imajo britanske banke na celini in celinske banke na Otoku. Jasna mora biti tudi njihova komunikacija s komitenti glede učinkov morebitnega “trdega” brexita.
Zaradi brexita bo nov sedež dobila tudi Eba, ki se bo na podlagi lanske odločitve Sveta EU preselila v Pariz.
