Piše: T. P. (Nova24tv)
V Evropski uniji se krepi razprava o vse strožjem digitalnem nadzoru voznikov, ki ga kritiki opisujejo kot novo obliko paternalizma na cesti. Po poročanju nemškega tabloida Bild naj bi evropske institucije razmišljale o sistemu, ki bi pri novih vozilih s pomočjo satelitov, GPS-a in digitalnih zemljevidov samodejno omejil moč motorja, ko bi voznik presegel dovoljeno hitrost.
Zagovorniki takšnih rešitev to predstavljajo kot korak k večji varnosti in manj prometnim nesrečam, nasprotniki pa opozarjajo, da gre še za en korak v smer popolnega digitalnega nadzora nad vozniki. Po njihovem mnenju voznik vse bolj izgublja vlogo odgovornega posameznika in postaja objekt stalnega spremljanja, popravljanja in beleženja podatkov.
Že od julija 2024 morajo biti vsa nova vozila v Evropski uniji opremljena s sistemom inteligentne prilagoditve hitrosti, znanim kot ISA. Ta združuje kamere za prepoznavanje prometnih znakov in podatkov iz zemljevida ter voznika opozarja na prekoračitev hitrosti z zvokom, vizualnimi znaki ali tresljaji. V določenih izvedbah lahko tudi omeji moč motorja, voznik pa sistem sicer še vedno lahko začasno izklopi, a se ta ob vsakem ponovnem zagonu vozila znova samodejno aktivira.
Vzpon digitalnega nadzora
Še bolj neposreden nadzor naj bi prinesla nova pravila v okviru varnostne uredbe GSR2, ki od julija 2026 uvaja tudi napredni sistem za opozarjanje na nepozornost voznika. Notranja kamera spremlja gibanje oči in glave, opozorilo se sproži že po nekaj sekundah, ko voznik pogleda stran s ceste. Hkrati je v novih vozilih obvezna tako imenovana črna skrinjica, ki beleži podatke o hitrosti, pospeševanju, zaviranju in uporabi varnostnega pasu tik pred nesrečo in po njej.
Uradna razlaga teh sistemov je, da prispevajo k cilju ”vision zero”, torej družbi, brez prometnih smrti do 2050. Kritiki pa opozarjajo, da se za to vizijo skriva vse bolj vsiljiva tehnologija, ki voznika ne obravnava kot odgovornega državljana, temveč kot potencialno nevarnosti, ki jo je treba stalno nadzorovati.
Strah pred satelitsko omejitvijo
Največ polemik sproža ideja o prihodnjem satelitskem omejevanju hitrosti, pri katerem opozorila in blag upor ne bi več zadostovala, temveč bi sistem vozniku neposredno posegel v delovanje vozila. To po mnenju kritikov pomeni korak od opozarjanja k fizičnemu omejevanju, pri čemer voznik praktično izgubi zadnjo besedo pri upravljanju avtomobila.
Odprta ostajajo tudi številna vprašanja: Kdo bo preverjal natančnost digitalnih zemljevidov, kaj se zgodi ob napakah v prepoznavanju znakov, kako bi bilo s kibernetsko varnostjo takšnih sistemov in kdo odgovarja, če pride do zlorabe ali vdora v povezano vozilo. Kritiki opozarjajo tudi, da takšni sistemi ustvarjajo podrobne profile gibanja in vedenja, kar odpira nova vprašanja o zasebnosti.
Po njihovem mnenju gre za nevaren premik v smer družbe, v kateri nadnacionalna birokracija z digitalnimi orodji vse bolj določa vsakdanje vedenje ljudi. Namesto da bi se Evropska unija osredotočila na boljšo infrastrukturo, prometno vzgojo in zaupanje v odgovorne voznike, po tej razlagi izbira pot tehničnega nadzora in omejevanja svobode. Autonomija za volanom naj bi tako postajala zgolj še navidezna.
