11.3 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

(VIDEO) Poglejte posnetek dramatične aretacije ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assanga!

Britanska policija je sporočila, da so danes po sedmih letih bivanja na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu aretirali ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea. Pred tem je ekvadorska vlada 47-letnemu Assangeu odvzela azil.

Video si lahko ogledate TUKAJ.

Avstralec je na ekvadorskem veleposlaništvu bival od leta 2012 in se s tem predvsem v strahu pred izročitvijo ZDA izogibal aretaciji. Britanska policija ga je prijela, potem ko mu je Quito odvzel diplomatski azil, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je pojasnil ekvadorski predsednik Lenin Moreno, so Assangeu azil odvzeli, ker je večkrat kršil mednarodne konvencije, poroča britanski BBC. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass pa je ob tem poudaril, da je od Velike Britanije dobil zagotovila, da Assangea ne bodo izročili državi, kjer bi ga lahko doletela smrtna kazen. Pred aretacijo so Asssangeu odvzeli tudi ekvadorsko državljanstvo, ki ga je dobil leta 2017.

Britanski notranji minister Sajid Javid je ob potrditvi aretacije poudaril, da ni nihče nad zakonom. Enako se je odzvala tudi premierka Theresa May. Javid pa se je Ekvadorju zahvalil za sodelovanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na Scotland Yardu so pojasnili, da so Assangea aretirali na podlagi naloga iz junija 2012, ki ga je izdalo londonsko sodišče, ker se tedaj ni udeležil tam predvidenega zaslišanja, s čimer je kršil določila pogojnega izpusta.

Assange je sedaj v policijskem pridržanju na eni izmed londonskih policijskih postaj, takoj ko bo mogoče, pa ga bodo privedli pred pristojno westminstrsko sodišče. To naj bi se zgodilo že danes. Grozi mu kazenski pregon zaradi kršitve pogojnega izpusta.

Avstralija, katere državljan je Assange, je danes sporočila, da bo zahtevala konzularni dostop do Assangea. Ob tem je avstralska zunanja ministrica Marise Payne izrazila prepričanje, da bo Assange v Veliki Britaniji deležen pravične obravnave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Novičarska agencija Ruptly je medtem objavila posnetke aretacije, na katerih je videti razburjenega Assangea, z dolgo belo brado, ko ga več moških s stopnišča v poslopje veleposlaništva dobesedno nese v policijsko vozilo.

Pri Wikileaksu so se takoj odzvali na dogajanje in poudarili, da je ekvadorsko veleposlaništvo povabilo britansko policijo v svoje prostore ter da je bil odvzem azila Assangeu nezakonit in v nasprotju z mednarodnim pravom.

Da bi lahko Assangea kmalu izgnali z ekvadorskega veleposlaništva, je Wikileaks sporočil že minuli petek. Ob tem je navedel, da bi lahko Quito kot izgovor za izgon Assangea uporabil škandal okoli dokumentov INA, glede aretacije pa naj bi bil že dogovorjen z Londonom.

Dokumenti INA, ki jih je prejel ekvadorski poslanec in so bili objavljeni februarja, domnevno razkrivajo pranje denarja in primere korupcije, povezane z investicijskim podjetjem INA v davčni oazi, ki ga je ustanovil brat ekvadorskega predsednika Morena.

Odgovorna urednica Wikileaksa Kristinn Hrafnsson pa je v sredo sporočila tudi, da je Assange, vse odkar je v Ekvadorju predsedniški položaj leta 2017 prevzel Moreno, živel kot v Trumanovem šovu, saj da so ga stalno nadzirali. Prav tako naj bi osebje veleposlaništva fotokopiralo pravne dokumente Assangeovega odvetnika Aitorja Martineza.

Po prepričanju Wikileaksa so ZDA sodelovale z Ekvadorjem, dokumente, pridobljene na veleposlaništvu pa da so zelo verjetno delili z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Pri Wikileaksu so ob tem še zatrdili, da se jih je izsiljevalo s posnetki Assangea, ki da naj bi pristali v rokah neke skupine v Španiji, ta pa naj bi zahtevala tri milijone dolarjev, da se jih ne objavi.

Assangeu, ki je odgovoren za objavo zaupnih depeš ameriških diplomatov s State Departmenta in Pentagona leta 2010, grozi predaja ZDA, kjer bi se moral soočiti z več obtožbami.

Pred sedmimi leti se je na ekvadorsko veleposlaništvo sicer zatekel v izogib izročitvi na Švedsko, kjer so ga obtožili posilstva. V ozadju pa je bil ves čas strah pred izročitvijo ZDA.

Obtožbe o posilstvu so na Švedskem medtem umaknili. A odvetnica Švedinje, ki je Assangea leta 2010 obtožila posilstva, je danes sporočila, da bo v imenu svoje klientke švedsko tožilstvo zaprosila, da vnovič odpre primer. “Storili bomo vse, kar je v naši moči, da vnovič odpremo švedsko preiskavo, da bi tako lahko Assangea izročili Švedski in mu tu sodili za posilstvo. Moja klientka ima upanje, vse dokler primer ne bo zastaral,” je po poročanju AFP povedala odvetnica Elisabeth Massi.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine