10 C
Ljubljana
petek, 23 aprila, 2021

Umetnost in šport za šport in umetnost – kje, če ne v Celju!

Piše: Vane T. Costa

Pričakovanju evropskega nogometnega prvenstva U21 v Knežjem mestu, ki bo potekalo med 24 in 31 marcem, so se pridružili tudi priznani celjski slikarji Tomaž Milač, Narcis Kantardžić, Matej Čepin in Milan Todić. Na platnu so upodobili značilnosti držav nogometnih reprezentanc, ki bodo tekmovale na celjskem stadionu Z’dežele, in vanje vpletli motive našega mesta. V ateljejih v Umetniški četrti so ustvarjali približno tri tedne in kot pravijo, so hvaležni in veseli, da so lahko na svoj način obeležili tako pomemben dogodek. Vsak od njih ima na nogometno prvenstvo svoj pogled, zato so njihove slike zelo različne, vendar vse po vrsti izjemne. 

Slikarji so svoja umetniška dela danes predali županu Bojanu Šrotu, ki jih je obiskal skupaj s podžupanjo Bredo Arnšek in podžupanom Vladimirjem Ljubekom, v času nogometnega prvenstva pa bodo ekipam in spremljevalnemu osebju na ogled v prostorih stadiona Z’dežele. Po prvenstvu bodo krasile eno izmed izložb v starem mestnem jedru, nato pa bodo razstavljene v prostorih občinske uprave.

»Iskrena hvala za ta čudovita umetniška dela, ki bodo mestu ostala kot trajen spomin na ta velik športni dogodek. Uresničili smo odlično idejo in dokazali, da je tudi šport in umetnost mogoče povezati. Prav je, da se Umetniška četrt še bolj odpre navzven in verjamem, da bomo na tak način sodelovali še ob kakšni podobni prireditvi«, je dejal župan Bojan Šrot.

foto: Gregor Katič

Tomaž Milač je ustvarjal v akrilu. Upodobil je Španijo, kjer ima nogomet zelo pomembno vlogo. Z matadorjem v areni in nogometašem, ki napada, je izrazil in poudaril temperament, dinamiko in energijo, ki poosebljajo to državo.

foto: Gregor Katič

Narcis Kantardžić je ustvarjal v oljni tehniki, upodobil pa je Italijo. Zamisel je našel v slavnih časih rimskega imperija, ki je pustil močne sledi tudi v našem mestu. Območje ostankov Herkulovega svetišča je prepoznal kot motiv za nogometno igrišče in mu tako dal nov pomen. Visok steber, ki deluje kot hologram, izraža duh sedanjega časa, v katerem ima  nogometno igrišče videz televizijske slike, medtem ko ležeči steber kot ruševina ponazarja duh preteklega časa. Celjski motiv predstavljata Stari grad Celje in staro mestno jedro z industrijskim delom v ozadju kot simbola prizorišča dogajanja tega velikega športnega dogodka.

Matej Čepin je na svoji sliki v oljni tehniki prikazal čudovito, zeleno Slovenijo. Naslikal je dve moštvi, ki se bosta spopadli na nogometnem igrišču in figure sodnikov, ki igralcem razlagajo pravila igre. Vpletel je tudi slovensko in celjsko zastavo ter še nekatere druge simbole. Kot pravi avtor, slika nima posebnega sporočila, saj želi, da gledalci vsak na svoj način dojamejo njeno vsebino.
Milan Todić je kot motiv za sliko izbral figuro, saj je to področje, na katerem se v glavnem ukvarja v slikarstvu. Upodobil je nogometaša v rdeči, modri in beli barvi, ki so na češki zastavi. Povezavo s Celjem določata Stari grad Celje v ozadju osrednjega motiva slike in žoga kot simbol celjskega grba. Tudi Todić je slikal v oljni tehniki.

Umetniška četrt, primer dobre prakse pri oživljanju starega mestnega jedra. V Celju. Lahko tudi drugje, mar ne?

Mestna občina Celje se je leta 2003 v sodelovanju s takratnim Zavodom za kulturne prireditve Celje odločila, da bo prazne prostore propadlih prodajaln v starem mestnem jedru ponudila v uporabo umetnikom. Mladi akademski umetniki in študentje Akademije za likovno umetnost v Ljubljani so bili nad idejo, da bi z ustvarjalnimi dejavnostmi oživeli prazne prostore v mestu, resnično navdušeni. Gosposka ulica in ulica Na okopih, na kateri je dvanajst umetniških ateljejev,  sta na tak način znova zaživeli. To območje je bilo poimenovano kot Umetniška četrt. Umetniki so tukaj dobili dobre pogoje za ustvarjanje in organiziranje različnih delavnic in prireditev, ki so (pred epidemijo) privabljale številne obiskovalce. Umetniška četrt je primer dobre prakse pri oživljanju starega mestnega jedra. Verjamemo, da je tudi način plačila najemnine za umetnike prej spodbuda kot breme. Najemniki najemnino poravnajo s svojimi deli. Ta gredo pretežno v stalno zbirko Zavoda Celeia Celje, včasih pa jih Mestna občina Celje uporabi tudi za protokolarne namene.

To je ena redkih in uspešnih praks sožitja in sobivanja, kjer umetnost, večkrat tudi alternativna ali mejna, najde modus vivendi v Celju. Morda dolgoročno in dobro premišljena formula učinkuje samo tukaj. Morda. Za enkrat. Naj ostane tako. Če se bodo v kašnem drugem kraju, mestu, okolju, opogumili in posnemali delček te prakse, ali ustvarili svojo podobno prakso, bomo zagotovo veseli.

Zadnje novice

Sorodne vsebine