Piše: L. B.
Ta teden so v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavili Leandra Škofa. Leta 1990 ga je pritegnilo gibanje za ustanovitev Kanadskega in Svetovnega slovenskega kongresa, ker je videl priložnost, da se slovenski narod, raztresen po vsem svetu, poveže med seboj in s Slovenci v domovini.
V Evropi je bilo leta 1948 stanje zelo napeto, zato se je odločil za preselitev v Kanado. Kot drugi vojni begunci je moral opraviti enoletno pogodbeno delo. Po prihodu v Toronto leta 1949 se je takoj vpisal na torontsko univerzo in ob nočni zaposlitvi podnevi obiskoval predavanja. In tako je čez šest let dosegel magisterij iz ekonomskih znanosti. Najprej se je zaposlil v podjetju, ki je gradilo nakupovalne centre, kasneje pa je kot vodja oddelka za raziskavo trga in načrtovanje delal kar 26 let v Hydro Electric Power Commission of Ontario, drugem največjem elektroenergetskem podjetju na svetu.
Izvoljen je bil za tajnika Kanadskega slovenskega kongresa in aktivno deloval v najbolj ključnem obdobju slovenske zgodovine. Predvsem je deloval v prvih dneh slovenske desetdnevne vojne, ko je bila večina drugih vodilnih članov Svetovnega slovenskega kongresa v Sloveniji, na ustanovnem zasedanju. Slovenska skupnost v Torontu je v tistem času najbolj složno delovala. Jože Kastelic je v svoji stavbi dal na razpolago pisarniško sobo, kjer je Škof vodil Informacijski center, iz katerega je s skupino prostovoljcev pošiljal novice o stanju v Sloveniji kanadski vladi v Ottawi in raznim kanadskim medijem ter lobiral pri kanadskih politikih in pri veleposlaništvih drugih držav za priznanje samostojne Slovenije.
Več o Leandru Škofu in njegovem prispevku k osamosvojitvi lahko najdete v prispevku na Slovenci.si.
