Pandemija covida-19 je spremenila tudi načrte 165.000 mladih, vključenih v program Erasmus+. Nekateri so se zaradi novega koronavirusa vrnili v domovino, drugi so ostali v kraju študija, večina jih nadaljuje študij na daljavo. Evropska komisija se je odzvala s prožnostjo programa, da bi študenti imeli kar najmanj težav.
Po raziskavi, ki jo je v drugi polovici marca izvedla Mreža Erasmus študentov in v kateri je sodelovalo več kot 22.000 študentov iz vse Evrope, je bilo zaradi pandemije odpovedanih okoli 25 odstotkov študentskih izmenjav.
37,5 odstotka študentov je imelo najmanj eno večjo težavo, povezano z izmenjavo, na primer, da niso mogli domov ali so imeli težave z namestitvijo. Od študentov, katerih programi niso bili prekinjeni, je polovica nadaljevala študij s predavanji prek spleta.
Med njimi so tudi trije, ki so svoje izkušnje opisali za STA. Študent 4. letnika arhitekture Jurij Strehar iz Kamnika, ki je na izmenjavi v Belgiji, je sprva razmišljal o vrnitvi domov, a si je po tem, ko je bil njegov let odpovedan, premislil. Kot je pojasnil, tudi zato, da bi se lahko bolje povezal s sostanovalci, ki prihajajo iz šestih različnih držav. Upravne postopke za nadaljevanje izmenjave je lahko uredil hitro in učinkovito.
Študij nadaljuje na daljavo in ima pozitivne izkušnje. Kot pravi, se vse da dogovoriti, je pa zadovoljen, da se je pandemija zgodila v drugem semestru, saj je že navezal stike s profesorji in tako lažje sodelujejo. Opaža, da mu šola veliko pomeni tudi kot prostor za naključna srečanja s sošolci. Študiju na daljavo se je prilagodil z večjo organiziranostjo in spoznal, da lahko tudi po telefonu utrdi odnos z družino.
Portugalka Rita Santos Fernandes je študentka 2. letnika komunikologije, v okviru izmenjave študira na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV). 19-letnica se je zaradi pandemije vrnila domov na Portugalsko k družini, študij pa nadaljuje na daljavo, s predavanji preko Zooma. Čeprav je drugače kot v živo, ji je všeč, da se lahko uči v angleščini z različnimi profesorji in kolegi. Še vedno pa upa, da se bo vrnila v Ljubljano, ki je tako kot tudi vsa Slovenija osvojila njeno srce.
Yaren Büyük iz Turčije, ki preko programa Erasmus študira politologijo in mednarodne odnose na FDV, se je po drugi strani odločila ostati v Sloveniji. Kot je pojasnila, se ni želela odpovedati izmenjavi, poleg tega so se ji ukrepi, ki jih je Slovenija uvedla za zajezitev pandemije, zdeli smiselni. Prav tako študentka 2. letnika ni želela zapustiti prijateljev, rada bi tudi bolje spoznala Slovenijo. Tudi ona nadaljuje študij na daljavo in zdi se ji dobro, da pri študiju ni prišlo do zamud ali prekinitev. “Seveda ni enako, kot biti v predavalnici s prijatelji, a je še vedno odlična priložnost,” je ocenila.
Evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS) je za STA dejal, da je bil kot poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ program sprva zaskrbljen, ker se je zdelo, da Evropska komisija in nacionalne agencije študentom in sodelujočim organizacijam niso dale jasnih navodil in ustreznih zagotovil, da jim bodo pomagale. Do danes se je situacija po njegovi oceni izboljšala, a bi se lahko še bolj.
Kot je pojasnil poslanec, je Evropska komisija zdaj sicer veliko bolj aktivna kot ob začetku krize, a še vedno ni potrdila, da bodo povrnjeni vsi dodatni stroški. “Študentje morajo biti 100-odstotno prepričani, da bodo resnično vsi dodatni stroški, ki so jih imeli zaradi epidemije, povrnjeni,” je dejal.
Zavzel se je tudi za maksimalno prožnost pri interpretaciji pravil, saj gre za izredno situacijo. “Študenti morajo dobiti jasno zagotovilo, da bodo prejeli Erasmus+ štipendije in narediti moramo vse, kar je v naši moči, da zaradi epidemije ne bi izgubili akademskega leta,” je poudaril.
Na Evropski komisiji so za STA zatrdili, da so se odzvali s karseda veliko prožnostjo pri izvajanju programa, a v pravnem okviru EU.
Tako so nacionalnim agencijam svetovali, da se lahko sklicujejo na višjo silo, da bodo lahko povrnile tudi morebitne dodatne stroške študentov ali načrtovane dejavnosti preložile za do 12 mesecev. “Skrbimo za to, da študentom ne bo treba kriti nepredvidenih stroškov za potovanje ali namestitev,” so poudarili.
Poleg dodatnih stroškov je študente na izmenjavah najbolj skrbelo, ali bodo lahko nadaljevali študij in dosegli želene cilje. Komisija je zato visokošolskim ustanovam med drugim priporočila, naj bodo čim bolj prilagodljive, na primer s študijem na daljavo, pri katerem ni pomembno, kje se študent nahaja. Za tiste, ki so nedavno diplomirali, pa je predlagala 18-mesečni rok za odhod na izmenjavo namesto običajnega 12-mesečnega.
Študenti, ki želijo ohraniti status ali povračilo dodatnih stroškov zaradi pandemije, morajo po navedbah komisije stopiti v stik s svojo visokošolsko ustanovo oz. univerzo, da razjasnijo vsa vprašanja v zvezi s štipendijo ter z ustanovo, kjer so na izmenjavi, da se dogovorijo o možnostih za nadaljevanje študija iz tujine.
V sedaj veljavni uredbi o Erasmus+ ni varovalke za izredne razmere, a Zver meni, da bi glede na krizo v zvezi s pandemijo bila v prihodnje vsekakor potrebna. Napovedal je, da se bo za to zavzemal tudi v nadaljnjih trialogih z Evropsko komisijo in Svetom EU.
