Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Ob izteku mandata vlade Robert Golob je Ministrstvo za naravne vire in prostor izdalo integralno gradbeno dovoljenje za Jankovićev projekt – prenovo osrednje ljubljanske tržnice z gradnjo podzemne garažne hiše. A odločitev, ki formalno pomeni zeleno luč projektu sproža ostre odzive. Ljubljanska nadškofija napoveduje, da bo dovoljenje izpodbijala, ob tem pa ministrstvu očita pristransko vodenje postopka v korist investitorja Mestne občine Ljubljana pod Zoranom Jankovićem.
V nadškofiji poudarjajo, da svojih stališč do projekta niso spreminjali. Nasprotovanje gradnji garažne hiše pod tržnico utemeljujejo z dolžnostjo varovanja kulturne in sakralne dediščine, ki po njihovem presega pomen infrastrukturnih posegov. Območje, ki vključuje ljubljansko stolnico, semenišče in druge cerkvene objekte, pa tudi arheološko najdišče, nekdanje pokopališče in Plečnikovo dediščino, predstavlja nenadomestljivo vrednoto. “Za nadškofijo je vse to neprimerljivo večja dobrina kot garažna hiša,” so zapisali.
Ob tem napovedujejo pravne korake. Izdano gradbeno dovoljenje bodo skupaj s pravnimi sodelavci preučili in se nanj pritožili. Kot pravijo gre za dolžnost zaščite skupne kulturne in duhovne dediščine.
Kritični do postopka izdaje dovoljenja
Posebej ostro pa nadškofija ocenjuje sam postopek izdaje dovoljenja. Kot navajajo, je ministrstvo postopek vodilo “izrazito pristransko in v korist investitorja”. Med očitki izpostavljajo omejevanje sodelovanja stranskih udeležencev, onemogočanje prisotnosti javnosti na ustni obravnavi, preprečevanje soočenja mnenj, časovne omejitve pri podajanju izjav ter celo grožnje z denarnimi kaznimi in odstranitvijo z obravnave. Takšno ravnanje po njihovem odpira resna vprašanja o transparentnosti in zakonitosti postopka.
Projekt, ki ga mestna oblast zagovarja že skoraj dve desetletji, vse od prve volilne kampanje župana Zorana Jankovića, namreč vključuje prenovo in prizidavo Mahrove hiše, gradnjo večetažne podzemne garaže pod odprto tržnico ter celovito ureditev Vodnikovega trga. Kljub temu pa že dlje časa velja za enega najbolj kontroverznih posegov v mestno jedro.
Pomisleki niso omejeni le na varstvo kulturne dediščine, ampak tudi tveganja za podtalnico, tehnično zahtevnost gradnje, visoke stroške in vpliv na lokalno skupnost. Ministrstvo sicer poudarja, da je bila za projekt izvedena presoja vplivov na okolje, ki naj ne bi pokazala pomembnih škodljivih vplivov, ob upoštevanju predpisanih omilitvenih ukrepov.
