7 C
Ljubljana
torek, 6 decembra, 2022

»Ne skrbimo le za telesno, ampak tudi za duševno zdravje«

Piše: M. Bo.

Pogovarjali smo se z doktorico Davorino Petek, specialistko družinske medicine in redno profesorico družinske medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Demokracija: Gospa Petkova, kakšna je vaša karierna pot, kako dolgo ste že družinska zdravnica?

Petkova: V družinski medicini – takrat se je imenovala še splošna medicina – sem se znašla po naključju, kakšnih 10 let po diplomi. Lahko rečem, da sem bila udeležena pri izjemnem razvoju stroke, tako samega kliničnega dela kot vseh drugih vidikov, med njimi razvoja specializacije iz splošne v družinsko medicino, postavljanja raziskovalnih temeljev, obsežnega mednarodnega sodelovanja in akademske družinske medicine. Sem specialistka družinske medicine in redna profesorica družinske medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Demokracija: Kakšna je vaša vloga v podjetju ZZ Zdravje pri dr. Marku Bitencu?

Petkova: V ZZ Zdravje sem zaposlena od njegove ustanovitve leta 1992. Tu sem bila prva družinska zdravnica, opravila sem specializacijo in kasneje doktorat znanosti na medicinski fakulteti. Sem vodja družinske medicine, ki se je z leti razširila na 6 ambulant. K nam prihajajo študenti medicine na klinične vaje, smo tudi akreditirana ustanova za specializacijo družinske medicine, dve zdravnici sva mentorici specializantom. Poleg tega, da imam svojo ambulanto z opredeljenimi pacienti, skrbim za potek dela in skupaj s kolegi za razvoj družinske medicine v našem zavodu.
Demokracija: Je v javnosti dovolj znano, kaj de3lajo družinski zdravniki?
Petkova: Zagotovo vsak Slovenec pozna del tega, kar dela družinski zdravnik, saj se z njim sreča vsaj zaradi akutnih zdravstvenih težav. Starejši pa imajo različne potrebe, velikokrat ne le zdravljenja bolezni, ampak tudi pomoč pri reševanju zelo kompleksnih problemov. Znano je, da je naše delo raznoliko, da pokriva celotno medicino v širino, ne pa toliko v globino, in da je družinski zdravnik svojim pacientom blizu. Podrobnosti širine dela so morda manj znane v večjih mestih, kjer je manj povezav s skupnostjo. In – manj se je pomena primarne ravni zavedala država. Zaradi tega je sedanje pomanjkanje osebnih zdravnikov tako boleče in težavno.

Demokracija: Delovne obveznosti družinskih zdravnikov so zelo obsežne, kaj vse vsebujejo?

Petkova: V družinski medicini delamo v ambulanti in v skupnosti. Smo izbrani zdravniki za opredeljeno populacijo pacientov, za katere skrbimo skozi mnogo let. Obravnavamo vse zdravstvene probleme. S staranjem populacije je vse več ljudi s številnimi kroničnimi boleznimi in zelo kompleksno terapijo. Pri delu sodelujemo s številnimi drugimi medicinskimi in sorodnimi strokovnjaki. Naša naloga so tudi preventivne dejavnosti, spodbujanje bolnikov k zdravemu življenju, udeležbi na državnih presejalnih programih in napotovanje v specializirane skupnostne centre za krepitev zdravja. Ne skrbimo le za telesno, ampak tudi za duševno zdravje, smo zaupniki, zagovorniki in terapevti. Hišni obisk je posebej učinkovita metoda dela, a zaradi časovne stiske žal preredka. Vključevati se moramo tudi v dežurno in urgentno službo, določeni smo tudi za vodenje bolniškega staleža in za množico drugih administrativnih opravil …

Demokracija: Kako je primerljivo delo družinskih zdravnikov v Sloveniji in na tujem?

Petkova: Nekateri temelji naše družinske medicine so bili v preteklosti zelo dobro postavljeni. Marsikje v tujini komaj sedaj oblikujejo skupinske prakse in se povezujejo v večje centre. Imamo lepe stavbe in sodobno opremo ambulant ter brez zaostankov uvajamo sodobne metode dela, specialistična izobrazba je dobra. Žal pa smo v nekaterih pogledih krepko na slabšem. Informacijski sistemi med seboj niso povezani, programska oprema je v marsičem neprijazna. Sistem izbranega osebnega zdravnika je sam po sebi dober in ga želijo vpeljati tudi druge države, žal pa se ruši zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov. Delovne obremenitve so pri nas zelo visoke, administrativnih opravkov je ogromno in so velikokrat namenjeni predvsem nadzoru nad delom. Mogoče velja omeniti še odnos do zdravnika družinske medicine, ki pogosto odraža napetosti v družbi in frustracije.

Demokracija: Kaj bi bilo treba storiti, da bi se razmere izboljšale?

Petkova: Pomanjkanje družinskih zdravnikov je širši problem, ne le slovenski. Pri nas pa je nekaj let res hud problem za vse tiste, ki ne morejo izbrati svojega osebnega zdravnika. Države ga različno rešujejo, tudi z uvažanjem tujih zdravnikov, nekatere naloge prevzemajo medicinske sestre. Ta premik se je pri nas začel že leta 2011 z uvedbo referenčnih ambulant. Družinsko medicino je treba osvoboditi administriranja in avtomatizirati različne postopke oz. jih predati administrativnim službam. Poklic bo za mlade privlačen le, če jim bo dal možnost strokovnega razvoja in občutek, da imajo pri tem določeno samostojnost. In seveda sta potrebna ustrezno finančno vrednotenje ter odprava kaznovalne politike, ki ji ni primerjave v Evropi.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine