Piše: Gašper Blažič
Ne vem, ali je bil Robert Golob krščen. Predvidevam, da je bil. Morda na skrivaj, ker je pač pripadal privilegiranemu »novemu razredu«, kot bi temu rekel nekdaj slavni črnogorski disident Milovan Đilas.
A nič ne de. V vsakem primeru ima naš Robi vsaj teoretično možnost, da je izvoljen za papeža. Ker je, vsaj teoretično, temeljni pogoj za izvolitev za papeža ta, da si krščen moški. No, pa neporočen. Tudi ta pogoj menda Robi izpolnjuje. Odkar je ločen, pač ni poročen, s Tino Gaber pa je samo v neformalni zvezi.
A v praksi so stvari bolj zapletene: papeža namreč izbirajo med kardinali, pa še to med tistimi, ki imajo volilno pravico, kar pomeni, da so stari manj kot 80 let. Za zdaj ni znamenj, da bi Goloba lahko uvrstili med kardinale, ampak ker se tu in tam zgodi, da našemu predsedniku vlade ukradejo identiteto, ni nemogoče niti to, da bi tudi on sunil identiteto kateremu od kardinalov in se vrinil v Sikstinsko kapelo. Ker bi drugi v njegovem priimku prepoznali pomemben simbol Svetega Duha, bi lahko sledila razglasitev novega rimskega škofa. Vprašanje je le, katero papeško ime bi si izbral.
Dobro, pustimo pri miru znanstveno fantastiko in Robijeve otroške sanje. Za zdaj mu je uspelo le to, da se je udeležil papeževega pogreba – menda ga je papež osebno povabil na ta dogodek – in da je razglasil dan žalovanja. No, sprva je predvideval, da bo ta dan trajal tri dni, pa mu je strokovna služba vlade povedala, da sam pač ni Chuck Norris in ne more enega dneva nategniti na tri dni. Toda če se po naključju v Rimu zgodi čudež, da bo Robi novi Petrov naslednik, se sprašujem, kaj se bo zgodilo s Tino, če slednja dočaka svojo različico Aleksandra VI., ki je bil znan po svojem poželenju mesa …
