13.4 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

22. maj – mednarodni dan biotske raznovrstnosti

Danes obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti, katerega namen je povečati razumevanje in zavedanje o biotskih vprašanjih. Letos dan poteka z geslom Rešitve so v naravi in poudarja pomen (za)upanja, solidarnosti in sodelovanja na vseh ravneh za oblikovanje boljšega življenja v prihodnosti, ki bo v soglasju z naravo.

Praznovanje letošnjega dneva poteka v času pandemije novega koronavirusa, v katerem mnogi več časa preživljajo v naravi.

“Leto 2020 je leto premisleka, priložnosti in rešitev. Od vseh nas se pričakuje, da bomo ‘na novo gradili bolje’ – tako da ta čas okrevanja po pandemiji uporabimo za izboljšanje odpornosti narodov in skupnosti,” so v poslanici ob tem dnevu poudarili v Združenih narodih.

Medtem ko je človeštvo pozvano, da ovrednoti odnos do narave, je po oceni Združenih narodov gotovo eno: kljub vsem tehnološkim napredkom smo popolnoma odvisni od zdravih in močnih ekosistemov. Ti so namreč med drugim pomembni za naše zdravje in zdravila, vodo, hrano, oblačila, goriva, zaščito in energijo. Pomen omenjenega zaokrožuje geslo Rešitve so v naravi.

V Sloveniji je narava po pojasnilih ministrstva za okolje in prostor izjemno bogata z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti tako glede ekosistemov kot različnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. Na njenem ozemlju je okoli 24.000 rastlinskih in živalskih vrst, ocene vseh potencialnih vrst pa se gibljejo med 45.000 in 120.000. Prisotnih je tudi 800 živalskih in 66 rastlinskih endemičnih vrst. Največja grožnja za večino vrst v Sloveniji je izguba njihovega življenjskega prostora.

“Človek je živo bitje, zato brez narave ne more preživeti. Narava je temelj našega obstoja. Daje nam zrak, ki ga dihamo in vodo, ki jo pijemo; od nje so odvisni naša hrana, zdravila in surovine. Neokrnjena narava nas ščiti pred hujšimi vetrovi in nenadnimi poplavami, pred sušami, plazovi in drugimi neprilikami. Ohranjeno, pristno naravno okolje je izjemna dediščina za prihodnje rodove,” so poudarili na ministrstvu.

Ljudje smo, ker nas je na svetu čedalje več in za življenje porabimo vse več hrane, surovin, energije in prostora, po pojasnilih ministrstva vzrok velikega izumiranja rastlinskih in živalskih vrst. Ogrožene so številne rastline in živali v Evropi in v Sloveniji, stanje pa se za mnoge še slabša.

“Nekaterim vrstam grozi, da bodo izumrle, zato moramo ukrepati – in ukrepamo. Nekatere vrste rastlin in živali živijo le v Sloveniji,” so poudarili na ministrstvu. Ogroženih je petina višjih vrst rastlin, več kot štiri petine vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica vrst sesalcev. Zavarovanih je 71 rastlinskih vrst, 15 rodov in ena družina ter 389 živalskih vrst, 34 redov in 17 rodov.

Ukrepe za ohranitev biotske raznovrstnosti je ta teden začrtala Evropska komisija s sprejemom strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030, so medtem spomnili na Zavodu RS za varstvo narave. V njej so med drugim poudarjeni ukrepi za zagotovitev odpornosti družbe na prihodnje izzive, ki bodo posledica podnebnih sprememb, požarov, negotovosti glede zagotavljanja hrane ali izbruhov novih bolezni.

Strategija veliko ukrepov namenja obnovi degradiranih ekosistemov, poudarja pa tudi, da bodo naložbe v ohranjanje in obnovo narave ključni tudi za ekonomsko okrevanje v času po pandemiji. Zeleni dogovor mora postati usmeritev za okrevanje in zagotoviti, da gospodarstvo služi ljudem in družbi, hkrati pa se naravi vrača več, kot se ji odvzame. Komisija poudarja, da je več kot polovica svetovnega bruto družbenega proizvoda odvisnega od delovanja naravnih ekosistemov (npr. naravni viri, opraševalci, uravnavanje klime).

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine