Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
Parlamentarni odbor za pravosodje je v četrtek razpravljal na temo delovanja Ustavnega sodišča RS, vabilo na sejo pa je prejel tudi predsednik sodišča dr. Rajko Knez. Slednji je vabilo odklonil, ker je bil zaseden na seji ustavnega sodišča, a je v dopisu poslancem vseeno obrazložil svoje mnenje. Knez se sklicuje na neodvisno delovanje Ustavnega sodišča RS, kar je povsem ustavno, a je v svojem dopisu šel še korak dlje, saj je izrazil prepričanje, da poslanci v Državnem zboru RS ne smejo izvrševati svobode izražanja, temveč le svoje dolžnosti, kar je razburilo številne ustavne pravnike, ki so besede Kneza označili kot nedopustne.
Profesor na pravni fakulteti v Mariboru dr. Jurij Toplak je v oddaji Tema dneva na Nova24TV na vprašanje, ali lahko odbor za pravosodje razpravlja o problematiki odločanja ustavnega sodišča o pobudah in zahtevah za oceno ustavnosti protikoronskih ukrepov in ali gre za nedovoljeni pritisk politike na ustavno sodišče, uvodoma odgovoril, da poslanci seveda lahko razpravljajo tudi o ustavnem sodišču. “Če ne drugega že zato, ker ustavno sodišče v zadnjem času vzbuja zaskrbljenost. Zaostanki se namreč daljšajo,” je bil jasen.
Pred dvema letoma so bile najstarejše nerešene zadeve stare tri leta in pol, sedaj pa po besedah Toplaka postopek traja tudi do pet let. “Po standardih Evropskega sodišča za človekove pravice pride do kršitve, če postopek traja dlje kot štiri leta. Drugič, napake in pomote se množijo. V zadnjih 20-ih letih raziskovanja jih nisem zaznal toliko, kot sem jih v zadnjih mesecih. Tretjič, transparentnosti je vse manj na ustavnem sodišču. Sedaj se je zgodilo prvič, da je informacijska pooblaščenka razveljavila odločbo Ustavnega sodišča RS, ko ni želelo razkriti nekih podatkov.” Poudarja, da je transparentnost sodišča na precej nižjem nivoju, kot transparentnost Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se v Evropi smatra za enk minimum. “Vse to so razlogi, da je potrebna razprava o ustavnem sodišču in Državni zbor RS je pravo okolje, za to razpravo. V pristojnosti državnega zbora je namreč, da išče tudi rešitve za spremembo zakona o ustavnem sodišču,” je prepričan Toplak.
Odbor za pravosodje je v četrtek razpravljal o problematiki odločanja ustavnega sodišča o pobudah in zahtevah za začetek postopka za oceno ustavnosti protikoronskih paketov ter neizločitvi ustavnih sodnikov v primeru obstoja izločitvenih razlogov. Slišati je bilo opozorila o preobremenjenosti ustavnega sodišča. S sklepom je odbor za pravosodje resornemu ministrstvu priporočil, da izvede strokovni posvet s ključnimi deležniki ustavnega prava na temo hitrosti odločanja ustavnega sodišča in izločanja ustavnih sodnikov in razbremenitve dela ustavnega sodišča z namenom hitrejšega reševanja zadev.
Glede na to, da je predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Rajko Knez v dopisu državnemu zboru celo menil, da poslanci nimajo svobode izražanja in da tam nekako izvršujejo dolžnosti, so številni ustavni pravniki njegove besede označili za povsem neprimerne. Toplak je spomnil, da že trideset let sodišče v Strasbourgu ponavlja, da imajo poslanci svobodo izražanja in to v največji meri. “Če kdo, potem poslanci imajo svobodo govora. Potem pa po 30-ih letih sodb iz Strasbourga predsednik ustavnega sodišča napiše, citiram: “Da ne bi kdo mislil, da bi šlo za svobodo izražanja pri razpravi poslancev, saj imajo poslanci le dolžnosti”.” Po Toplakovih besedah je to čudno. Glede na to, da imajo besede predsednika ustavnega sodišča neko težo, močno sporočilno vrednost, se namreč po njegovih besedah pričakuje, da izvemo ali je mislil nekaj drugega, kot je napisal v pismu poslancem, ali je to pomota? “Ali nismo dobro razumeli ali pa izkazuje neko težnjo po avtoritarizmu, da bi imela Slovenija nek režim, kjer ne bi smeli razpravljati o sodbah?”
Toplak je spomnil, da se je v Sloveniji desetletja ponavljalo (v času vladavine LDS-vodstvo stranke), da se sodb in sodišč ne komentira. “To so potem ponavljali celo profesorji prava in mediji. Tako se je ustvarilo prepričanje, da to drži, da se sodb in sodišč ne komentira. Na ta način smo bili nek mehurček v svetu, povsod po svetu se namreč sodbe komentirajo, pišejo se knjige, časopisni članki. Celo cel študij prava v nekaterih državah temelji na analizi in komentarjih sodb, v Sloveniji pa smo desetletja verjeli, da se sodb in sodišč ne komentira. Bojim se, da se tukaj spet ustvarja nek mehurček prepričanja, ki je drugačen, kot drugje po svetu,” je zatrdil. Naše ustavno sodišče se po besedah Toplaka bolj ukvarja s covid ukrepi, kot druga višja sodišča v državi. “Ustavno sodišče bi lahko mnogo teh odločitev prepustilo upravnemu sodišču, ampak je to prevzelo na sebe. V okviru pristojnosti ustavnega sodišča je, da lahko tudi zadeve prevzame na sebe.”
V nadaljevanju se je Toplak dotaknil tudi ene izmed tem, ki so bile osrednje na odboru za pravosodje- generalno spremembo v delu ustavnega sodišča. “Prof. Ciril Ribičič je bil prvi, ki je to predlagal. Gre za predlog, da bi se uvedlo nek podoben model, kot ga imajo ameriška sodišča oziroma ameriško vrhovno sodišče. Torej, da si izbere le nekatere pritožbe, ki jih dobi in reši, nekje 50-100. Ta ideja o ameriškem modelu sodišč mislim, da je dobra. Pomembno pa je, da če povzamemo ameriški model, je prav, da ga povzamemo v celoti. Ne samo delček, da si sodišče izbere nekaj primerov, ampak da se povzame tudi druge elemente ameriških sodišč. Torej, da imamo sistem, kjer sodišča dosledno spoštujejo sodno prakso, model, kjer je nesprejemljivo, da sodnik ignorira sodno prakso ali, da se do ustaljene sodne prakse ne opredeli. Torej, da je to tak sistem, ki ne prepušča kršitev na drugo, kaj šele na višjo stopnjo.” Pri tem modelu je sicer po besedah Toplaka tudi nevarnost. “Gre za nevarnost privatizacije ustavnega sodišča. Tisti, ki bi imeli pot do nekega ustavnega sodnika in bi se ta zavzel za njihovo ustavno pritožbo, bi prišli do odločanja, ostala večina pa ne. V ZDA se ne reši samo teh 50-100 zadev, imajo tudi kratke, eno odstavčne ali eno odstavčne sklepe, s katerimi vrnejo zadevo nazaj nižjemu sodišču. Gre za razliko od ideje, ki se širi v Sloveniji in sicer, da bi si ustavno sodišče izbralo 50-100 zadev, ostalo pa bi zavrgli. Tak model bi bil še slabši, kot je sedaj,” je prepričan.
Toplak je poudaril, da tak posvet o ustavnem sodišču pozdravlja. “Samo s takšno razpravo lahko pridemo do izboljšanja. Sodstvo se na lastno pobudo ne izboljšuje. Na podlagi pohval se tudi ne izboljšuje. Kot je pred desetletji ameriški prizivni sodnik dejal, samo ostra kritika izboljšuje sodstvo. Zato več kot je ostre kritike, bolj se bo sodstvo lahko izboljšalo. Kritika ni samo pravica pravnikov, ampak je moralna dolžnost pravnika, saj se lahko s tem prispeva k izboljšanju sodstva,” je prepričan.
