Piše: L. K. F.
Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) je potekala spletna predstavitev Pomorskega prostorskega načrta – strateškega dokumenta, s katerim se v Sloveniji prvič po osamosvojitvi uvaja strateško planiranje za trajnostni razvoj dejavnosti in rabe na morju. Državni sekretar na MOP Robert Rožac je v nagovoru dejal, da je Slovenija prva članica EU v vzhodnem Sredozemlju, ki je pripravila in sprejela Pomorski prostorski plan, za kar je prejela tudi pohvale Evropske komisije.
Državni sekretar Robert Rožac je poudaril, da ima Slovenija s sprejetim pomorskim prostorskim planom vzpostavljeno pravno podlago za doseganje trajnostne rasti pomorskega gospodarstva, trajnostni razvoj morskega območja in trajnostno rabo morskih virov.
MOP je Pomorski prostorski plan Slovenije pripravil kot strateški, prostorsko razvojni dokument, ki določa cilje in usmeritve za nadaljnji razvoj dejavnosti na morju, opredeljuje prostorsko in časovno porazdelitev ustreznih obstoječih in prihodnjih dejavnosti in rab ter predstavlja okvir za njihovo medsebojno usklajevanje. Vse obravnavane dejavnosti in rabe se v slovenskem morju praviloma že izvajajo, medsebojno večinoma niso v konfliktu in delujejo v okvirih, ki jih določajo posamezni področni predpisi. Pomorski prostorski plan Slovenije praviloma ne posega v obstoječe predpise, pravne režime in pravna razmerja ter strateške in izvedbene akte.
Kot je dejal državni sekretar Rožac, se s planom načrtuje na morju, ki je v zemljiškem katastru določeno kot vodno zemljišče in je v lasti države. Skladno z zahtevami protokola o celovitem upravljanju z obalnim območjem v Sredozemlju dodatno opredeljuje izhodiščni priobalni pas na kopnem ter vključuje usmeritve, kako naj ga lokalne skupnosti ob morju določijo v svojih občinskih prostorskih načrtih.
Vodja sektorja za strateški prostorski razvoj na MOP mag. Lenča Humerca Šolar je povedala, da je bil postopek priprave plana zasnovan na sodoben vključujoč način, ki je omogočal odprto razpravo, medsebojno soočenje in preveritev različnih vsebinskih in interesnih izhodišč, predvsem pa pripravo vsebinsko usklajenega dokumenta. Sodelovali so vsi relevantni udeleženci pri urejanju prostora na območju morja in obale na nacionalni in lokalni ravni. “V postopku priprave smo soočili in uravnotežili vse sektorske razvojne in varstvene cilje na morju,” je poudarila.
Dr. Marko Starman iz Sveta za slovensko Jadransko morje je v razpravi izpostavil prizadevanja za uskladitev stališč vseh obmorskih občin in povezovanje interesov, povezanih z morjem in obalo. Po njegovem mnenju je pomembno, da so na tak način pristopili k usklajevanju tega dokumenta, v postopku priprave pa so prišli do številnih pomembnih ugotovitev, kaj že danes delamo in kakšne načrte imamo za prihodnost. Izrazil je pričakovanje, da se bo tovrstno sodelovanje nadaljevalo tudi pri izvajanju plana.
Pomorski prostorski plan Slovenije, ki sledi zahtevam evropske direktive o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje, je obvezujoče izhodišče za izvajanje vseh dejavnosti, režimov, rab in ukrepov na morju. Pomeni obvezno izhodišče tako za pripravo sektorskih razvojnih dokumentov za posamezne dejavnosti na morju kot tudi za pripravo strateških in izvedbenih aktov na državni, regionalni in lokalni ravni.
