Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na današnji novinarski konferenci predstavila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri bi spregovorili o črpanju evropskih kohezijskih sredstev finančne perspektive 2014–2020. Zahtevo za sklic izredne seje je poslanska skupina danes vložila v parlamentarni postopek.
Kot je uvodoma dejala poslanka, ima Slovenija v obstoječi finančni perspektivi na voljo od 3,1 do 3,2 milijarde evrov, od tega Zahodna Slovenija okoli 850 milijonov evrov in Vzhodna Slovenija okoli 1,3, milijarde evrov. »Iz sklada je obema regijama na voljo nekaj več kot 900 milijonov evrov. Prav tako je na voljo še okoli 100 milijonov evrov iz evropskega teritorialnega sodelovanja,« je dejala poslanka in dodala, da smo se za sklic izredne seje odločili, ker podatki kažejo, da je v skoraj petih letih črpanja evropskih sredstev le-to katastrofalno. »Menimo, da bi bilo o tem treba spregovoriti v Državnem zboru,« poudarja poslanka.
»Če pogledamo zadnje podatke, ki jih imamo na dan 30. 9. 2018, je bilo dodeljenih okoli 2,1 milijarde evrov, pogodbeno vezanih je nekaj čez 2 milijarde evrov, izplačil iz proračuna je bilo za okoli 5 milijard evrov. Slovenija pa je z zahtevki za povračila iz evropskega proračuna zahtevala zgolj 10% sredstev, kar pomeni nekaj čez 300 milijonov, in to v petih letih finančne perspektive 2014 -2020,« je katastrofalno črpanje evropskih sredstev opisala poslanka. Na to je opozoril tudi član evropskega Računskega sodišča Samo Jereb, ki je ob predaji letnega poročila Računskega sodišča predsedniku Državnega zbora tudi opozoril, da je Slovenija ena od desetih držav, ki lani, to je v četrtem letu izvajanja tekočega finančnega okvirja, ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov
Ob tem je poslanka tudi spomnila, da če primerjamo obstoječo finančno perspektivo s preteklo, vidimo, da smo v preteklem obdobju porabili 30% sredstev v obdobju petih let. Po njenih besedah bi pričakovali, da smo se v pretekli finančni perspektivi nekatere stvari naučili in bi tako morali sedaj znati črpati bolj učinkovito, ne pa slabše.
»Če pogledamo skupno porabo, je Slovenija ena izmed petih najslabših med vsemi državami članicami, ki črpajo evropska sredstva,« je poudarila poslanka, ki obenem dodaja, da si v SDS želimo, da bi se to spremenilo, in sicer, da bi črpanje bilo bistveno boljše. »Zato smo že v preteklem mandatu sklicali kar nekaj sej odborov, postavili smo številna poslanska vprašanja, saj se zavedamo, da so to naša edina razvojna sredstva, ki so pomembna ne le za državo, ampak tudi za lokalne skupnosti,« je dejala poslanka. Obenem bi po njenih besedah država morala biti bistveno bolj aktivna pri tem. »Osnovni namen evropskih sredstev je, da zmanjšamo razlike med razvitostjo posameznih regij in če črpanje ne bo optimalno, si lahko obetamo še večje razlike med regijami,« opozarja poslanka, ki poudarja še, da zaskrbljenost nad črpanjem evropskih sredstev neprestano izpostavljajo tudi župani in lokalne skupnosti. »Omenjeni se bojijo, da sredstva ne bodo porabljena in da jih bomo na tak način tudi izgubili,« je dodala poslanka.
Suzana Lep Šimenko je tudi izpostavila, da ima Slovenija danes še status države neto prejemnice, vendar pa smo od vseh neto prejemnic najslabši. Prav tako se nam lahko hitro zgodi, da bomo ta status izgubili, »kar je katastrofa za državo, saj bi potem morali v evropski proračun plačevati več kot bi iz njega dobili.«
Poslanka je še dejala, da Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko slabo črpanje evropskih sredstev pripisuje težavam z informacijsko tehnologijo, vendar pa je poslanka prepričana, da bi omenjena služba morala pripraviti akcijski načrt, kako bo pristopila k odpravi teh težav. »To je področje, ki si zasluži konkretne ukrepe in reagiranje,« meni poslanka. »Črpanje evropskih sredstev bi moralo biti prioriteta celotne vlade in vlada bi morala biti na tem področju sposobna medresorskega dogovora. To bi morala biti prva naloga v tem trenutku,« je še prepričana poslanka.
V poslanski skupini SDS zato predlagajo, da bi Državni zbor priporočil Vladi RS, da v roku 30 dni pripravi načrt pospešitve črpanja sredstev evropske kohezijske politike in ga predstavi Državnemu zboru RS. »Ker so to edina razvojna sredstva, ki jih ima država na voljo, pričakujemo, da bodo priporočilo potrdile in sprejele tudi ostale parlamentarne stranke in da se bo »v kratkem poznalo boljše in hitrejše črpanje evropskih sredstev.
