Sodnik Špernjak deluje v konfliktu interesov! Z zadevo Trenta je bil seznanjen že kot tožilec!

Piše: Luka Perš (Nova24tv)

Odvetnik Franci Matoz je na ministrstvo za pravosodje vložil predlog za nadzor na Okrožnem sodišču v Ljubljani, zaradi nepravilnosti izvrševanja sodne prakse v zadevi Trenta. Sedaj je v imenu svoje stranke, predsednika vlade Janeza Janše, poslal predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjanu Pogačniku še zahtevo po izločitvi sodnika Davida Špernjaka. Sodnik David Špernjak je namreč kot tožilec sodeloval v zadevi Trenta. V četrtem členu prvega odstavka 39. člena ZKP je navedeno, da se mora sodnik iz postopka izločiti, če je v isti kazenski zadevi sodeloval kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec oškodovanca oziroma tožilca, ali če je bil zaslišan kot priča ali kot izvedenec. Ali bosta predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik in ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič ukrepala ?

Osrednji mediji bodo v primeru Trenta spet namenoma spregledali pravne napake v postopku. Raje bodo pisali, da odvetnik obrambe v zadevi Trenta Franci Matoz s pravnimi postopki prestavlja začetek sojenja. A smo v kratkem času odkrili hude kršitve, ki bi jih odkril vsak študent prava po prvem mesecu študija na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Sporna je namreč vloga sodnika Davida Špernjaka. Predlagani sodnik Špernjak je pred nastopom na sodniško funkcijo deloval na Specializiranem državnem tožilstvu in se je že seznanil z zadevo Trenta. To dokazuje tudi dokument, v katerem je predloženo pričevanje tožilca Specializiranega državnega tožilstva RS (SDT), mag. Boštjana Valenčiča. Zato so v skladu z določili 1. odstavka 41. člena Zakona o kazenskem postopku podali dopolnitev zahteve za izločitev sodnika Špernjaka.

Sodnik David Špernjak se je v primeru Trenta znašel v konfliktu interesov, zato bi se moral izločiti!
David Špernjak je deloval kot tožilec na Specializiranem državnem tožilstvu še preden je zasedel sodniško funkcijo. Z zadevo Trenta se je seznanil že tam. V 39. členu Zakona o kazenskem postopku jasno piše, zakaj bi se moral Špernjak izločiti iz sodnega procesa. V četrtem členu prvega odstavka 39. člena ZKP je navedeno, da se mora sodnik izločiti iz postopka v primerih, ko je v isti kazenski zadevi sodeloval kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, ali pooblaščenec oškodovanca oziroma tožilca, ali če je bil zaslišan kot priča ali kot izvedenec.

Odvetnik obrambe v primeru Trenta Franci Matoz še enkrat zahteva od predsednika sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika, da omogoči pravico do  izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Nadaljuje, da tretji odstavek 42. člena ZKP, nalaga predsedniku sodišča dolžnost, da pred odločitvijo o predlogu za izločitev, pridobi izjavo sodnika in po potrebi tudi druge poizvedbe. Odvetnik Janeza Janše zatrjuje, da so jih z izjavami sodnikov, dolžni seznaniti pred odločitvijo Pogačnika. Obramba pričakuje, da jih bo Pogačnik seznanil z izjavami in jih bo tudi izročil. Obrambi pa mora pustiti primeren čas za odgovor.

Odvetnik Matoz od predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani pričakuje, da bo izvedel vse potrebne postopke, kar pa ne izključuje tudi navedbe personalnih dokazov z zaslišanjem predlaganih prič oziroma strank, da se preveri utemeljenost izključitvenih ali odklonitvenih razlogov. V našem mediju smo že poročali, da je to le nekaj napak, ki so se zgodile v omenjenem primeru. Ne smemo pozabiti, da v sodnem senatu ne bi smela sedeti tudi sodnica Milena Turuk.

Odvetnik Matoz ministrici za pravosodje Lilijani Kozlovič poslal predlog zahteve po nadzoru dela predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, Marijana Pogačnika. Bo ministrstvo za pravosodje ukrepalo?
Obramba premierja Janeza Janše se je odločila v primeru Trenta ukrepati. Vložila je namreč predlog za nadzor na Okrožnem sodišču v Ljubljani. V fazi postopka se dogajajo očitne nepravilnosti izvrševanja sodne uprave, je mogoče razbrati iz zapisanega. Matoz je v utemeljitvi predloga za nadzor, ki je naslovljen na pravosodno ministrstvo, med drugim zapisal: “Po več odgovorih in očitnih napakah pri odgovorih, smo ugotovili, da lahko utemeljeno zatrjujemo, da je pri dodelitvi navedene kazenske zadeve prišlo do očitnih napak pri izvrševanju sodne uprave, ki je po 146. členu Sodnega reda, v izvrševanje zaupanja predsednika sodišča.”

Oktobra lani je slovensko javnost obšla novica glede odprtja dolgotrajnega postopka v zadevi Trenta, kjer gre za prodajo nepremičnine v Trenti s strani premierja Janeza Janše. Gre za nadaljevanje postopka, kjer Janšo obtožujejo, da je nezakonito prodal parcelo v Trenti. Kljub temu da večina razumnih državljanov ve, da gre za še eno sodno burlesko v režiji centrov moči tranzicijske levice, so osrednji mediji spet začeli objavljati fotografije porušenih hišk v Trenti. V manjšini medijev se je kaj hitro izkazalo, da gre za manipulacijo. Pokazali pa smo tudi nekaj zemljišč v okolici Trente, kjer nekatera dosegajo vrednost tudi od 100 do 250 tisoč evrov.

Poročali smo že, da so po dolgotrajnem vodenju postopka lansko leto vložili obtožnico proti predsedniku vlade Janezu Janši zaradi prodaje zemljišča v Trenti. Pri tem pa sodna oblast uporablja nenavadne in celo sporne manevre, ki so omajali videz nepristranskosti in neodvisnosti. Kot je znano, je prišlo v postopku do zamenjave sodnika Tomaža Bromšeta z Davidom Špernjakom v tričlanskem senatu, ki ga sestavljajo še sodnici Milena Turuk in Irena Škulj Gradišar.  Ker je v postopku prišlo do zamenjave sodnika, ki bi odločal o ugovoru Janše zoper obtožnico, je Janšev odvetnik prepričan, da sodišče tega ne bi smelo storiti prav tako pa je dodal, da je vprašljivo pristransko sojenje Špernjaka v omenjeni zadevi, saj so prepričani, da je bil pod mentorstvom Primoža Gorkiča deležen subjektivnega vpliva glede Janše. Franci Matoz pa je sedaj podal še zahtevo za izločitev sodnikov, in sicer z opozorilom, da so zadevo napačno razporedili specializiranemu oddelku. Prav tako Janševa obramba še zahteva javno obravnavo ugovora zoper obtožnico, torej javno sejo senata v spremenjeni sestavi.

Težava se je pojavila, ko se je pod dopis podpisala Milena Turuk, ki pa je bila dne 14. 1. 2021 navedena kot sodnica poročevalka. Glede na to je odvetnik predsednika vlade Franci Matoz zahteval, da sodišče pod Marjanom Pogačnikom nemudoma obrambi izroči zapisnike in vse ostale dokumente, da se preveri pravilnost dodelitve zadeve in s tem zagotovitev tako imenovanega “naravnega sodnika”.

Turukova je v svojo obrambo napisala, da je prišlo zgolj do napake ter pojasnila, da bo sodni senat sestavljen v skladu s pravili Letnega razporeda dela Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2021. A je Matoz v dopisu navedel še eno kršitev v postopku. Navedel je kršitev 156. člena Sodnega reda. V drugem odstavku tega člena piše, da če je isti dan vloženih več  začetnih procesnih aktov, se zadeve razvrstijo po abecednem vrstnem redu začetnic priimkov prvonavedenih strank in se dodelijo sodnikom po abecednem vrstnem redu. To sta le dve izmed nekaterih kršitev, ki bi jih ugotovil vsak študent na ljubljanski pravni fakulteti.

Dejstva v postopku kažejo, da bi morala ekipa pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič izvesti resen nadzor nad zadevo Trenta. Nihče si ne želi, da bi očitne kršitve, ki jih izpostavlja odvetnik Franci Matoz, dejansko ostale spregledane. S tem bi dobili potrditev vsi tisti državljani, ki že dlje časa govorijo, da v naši državi vlada krivosodje. Sedanja ministrica na področju pravosodja ima priložnost, da ukrepa in zaščiti ugled slovenskih pravosodnih organov. Ali bo to tudi storila, pa bomo videli v prihodnje.