Pravna služba je v odgovoru na zaprosilo o vrstnem redu poslanskih vprašanj potrdila, da Levica ni opozicijska stranka. Prav tako ni koalicijska stranka. Kakšen je torej status Levice v slovenskem parlamentu? Vloga Levice je tako neortodoksna in izven vseh okvirov pravniške domišljije, da ji lahko rečemo samo nadkoalicijska stranka, saj so morali samo zanjo spreminjati pravila delovanja.
Zakonodajno-pravna služba je podala mnenje o statusu skrajno leve stranke Levica v Državnem zboru RS. Status Levice je bil do nedavnega še nedefiniran, saj je Levica v vseh pravnoformalnih pogledih delovala kot del koalicije, čeprav so javnosti želeli dati vtis opozicijske stranke. To ji je navkljub vsem naporom preprečevalo, da bi se lahko definirali kot “konstruktivna opozicija”, kot so to sami želeli ves čas.
“V parlamentarni demokraciji, ki temelji na načelu delitve oblasti, je poslansko vprašanje sredstvo političnega nadzora nad delom vlade oziroma posamičnih ministrov,” je pojasnila pravna služba DZ. Vprašanja so namenjena uveljavljanju individualne odgovornosti, posredno pa lahko privedejo tudi do kolektivne odgovornosti vlade in ministrov. Zato je pravica poslancev do postavljanja vprašanj vladi in ministrom pomemben način izvajanja nadzora nad delom vlade.
Levica ni del opozicije
Ravno zato, ker poslansko vprašanje sodi v nadzorno funkcijo parlamenta nad vlado, pa je poudarjen pomen parlamentarne opozicije. In kakor je jasno, stranka, ki aktivno sodeluje v koaliciji, kljub temu da vztraja, da ni del koalicije, ne more biti opozicijska stranka in kot taka onemogočati pravi opoziciji, da bi opravljala prepotrebni nadzor nad delom vlade. Vsak mesec se za ta namen določi posebna točka dnevnega reda za vprašanje poslancev. Na seji morajo biti prisotni predsednik vlade, ministri in generalni sekretar vlade. Če bi bili na dan določene seje odsotni, morajo to najaviti vsaj pet dni pred začetkom seje DZ.
Bo predsednik Državnega zbora RS Dejan Židan še vedno ignoriral mnenje pravne službe? (Foto: STA)
Naprej, določbe 244. in 245. člena PoDZ-1 določajno vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj po kriteriju, ali gre za opozicijsko ali vladajočo koalicijsko poslansko skupino. “Zakonodajno-pravna služba je že oblikovala mnenje, da poslanske skupine Levice ni mogoče šteti za opozicijsko skupino.” Okoliščine in elementi presoje se od zadnje ocene statusa Levice po mnenju pravne službe DZ niso spremenile.
Levica je nadkoalicijska stranka
Vseeno se je pravna služba znašla v precepu, saj kakor so prepričani, da Levica ni opozicijska stranka, je po njihovem mnenju “ni mogoče povsem nesporno uvrstiti med vladajoče koalicijske poslanske skupine”, zaradi česar gre za pravno neurejen primer, “ki jo je treba zapolniti ob upoštevanju namena (smisla) obstoječe ureditve instituta poslanskih vprašanj”.
Trenutno pravilo, ki so se ga držali, je dajalo opoziciji pravico do prvih treh poslanskih vprašanj predsedniku vlade, četrto pa je pripadalo koaliciji. Da pa nadkoalicijska Levica ne bi ostala brez poslanskega vprašanja, so zato trenutno formulo 3+1 ustrezno prilagodili. Nadkoalicjski “poslanski skupini Levica je v tem primeru z uporabo analogije treba priznati poseben status pri postavljanju poslanskih vprašanj, kar pomeni uporabo formule z razmerjem 3+1+1.” Vprašanje pa ostaja, ali nadkoalicijsko poslansko vprašanje pride na vrsto pred koalicijo ali za koalicijo.
Ivan Šokić
