Piše: mag. Andrej Vastl
Slovenija je v zadnjih dveh mandatnih obdobjih oblikovala dva vsebinsko precej različna razvojna koncepta države, ki odražata spreminjajoče se evropsko in globalno okolje. Koalicijska pogodba 2022–2026 je nastajala v obdobju post-pandemične stabilizacije, energetske negotovosti in potrebe po obnovi zaupanja v institucije, medtem ko pogodba za mandat 2026–2030 nastaja v času intenzivne geopolitične transformacije, tehnološke konkurence in krepitve evropske strateške avtonomije.
Koalicijska pogodba 2022–2026 je bila izrazito usmerjena v socialno stabilnost, trajnostni razvoj, krepitev javnih sistemov in zeleni prehod. V ospredje je postavljala zdravstveno reformo, podnebne politike, socialno kohezijo, stanovanjsko problematiko ter digitalizacijo države. Koalicijski dogovor je prav tako sledil prevladujočim evropskim usmeritvam po pandemiji COVID-19 in v začetni fazi izvajanja evropskega zelenega dogovora. Koalicijski dogovor 2022–2026
Temeljna razvojna filozofija pogodbe 2022–2026 je bila usmerjena v krepitev socialne države, trajnostne regulacije ter institucionalne stabilizacije. Država je bila razumljena predvsem kot garant socialne varnosti, javnih storitev in družbene enakosti. Razvojni poudarek pa je bil usmerjen v zeleno transformacijo, javno zdravstvo in postopno digitalno preobrazbo javnega sektorja.
Nasprotno pa koalicijska pogodba 2026–2030 deluje bistveno bolj razvojno-investicijsko, infrastrukturno in tehnološko usmerjeno. Dokument poudarja modernizacijo države skozi razvoj logistike, prometnih koridorjev, energetike, digitalne transformacije, umetne inteligence, tehnološke konkurenčnosti in pospešeno modernizacijo infrastrukture.
Nova pogodba Slovenijo umešča v okvir sodobnih evropskih razvojnih paradigm, kjer konkurenčnost držav temelji predvsem na:
- tehnološki zmogljivosti,
- energetski stabilnosti,
- podatkovni ekonomiji,
- hitrosti administrativnih postopkov,
- infrastrukturni učinkovitosti,
- ter sposobnosti prilagajanja geopolitičnim in gospodarskim spremembam.
V primerjavi s prejšnjim mandatom aktualna pogodba bistveno bolj poudarja:
- strateške investicije,
- debirokratizacijo,
- razvoj visokotehnološkega gospodarstva,
- večjo logistično vlogo Slovenije,
- pospeševanje umeščanja projektov v prostor,
- razvoj raziskovalnega okolja,
- ter krepitev mednarodne gospodarske konkurenčnosti države.
Pomembna razlika med obema dokumentoma je tudi razumevanje vloge države v prihodnjem razvoju Evrope. Pogodba 2022–2026 je temeljila predvsem na konceptu socialno odgovorne in trajnostne države. Pogodba 2026–2030 državo razume kot aktivnega razvojnega, infrastrukturnega in tehnološkega akterja, ki mora ustvarjati pogoje za večjo produktivnost, inovativnost in geostrateško relevantnost države v evropskem prostoru.
Aktualna pogodba precej bolj neposredno odgovarja na sodobne evropske izzive:
- tehnološko konkurenco med ZDA, EU in Kitajsko,
- energetsko negotovost,
- geopolitično fragmentacijo,
- digitalno transformacijo gospodarstva,
- ter potrebo po večji strateški avtonomiji Evrope.
Zato dokument poudarja razvoj:
- energetike,
- digitalnih sistemov,
- umetne inteligence,
- raziskav in razvoja,
- napredne industrije,
- logistike,
- ter povezovanja znanja z gospodarstvom.
Takšna razvojna usmeritev je precej bližje sodobnim strategijam držav severne in srednje Evrope, kjer konkurenčnost temelji na kombinaciji:
- inovacij,
- infrastrukture,
- tehnološkega razvoja,
- institucionalne učinkovitosti,
- ter dolgoročne razvojne stabilnosti.
Kljub temu pa ostaja ključno vprašanje izvedljivosti. Obe pogodbi sta bili oziroma sta vsebinsko ambiciozni, vendar je prav implementacija pogosto največji izziv slovenskega razvojnega okolja. Slovenija se že dalj časa sooča z:
- administrativno počasnostjo,
- kompleksnimi birokratskimi postopki,
- dolgotrajnim umeščanjem infrastrukture v prostor,
- ter omejeno sposobnostjo hitre izvedbe velikih razvojnih projektov.
Prav zaradi tega bo dejanska razvojna vrednost aktualne pogodbe odvisna predvsem od:
- politične stabilnosti,
- sposobnosti učinkovitega upravljanja,
- kontinuitete razvojnih politik,
- ter profesionalne izvedbe infrastrukturnih in digitalnih projektov.
Če je pogodba 2022–2026 predstavljala predvsem obdobje stabilizacije, socialne konsolidacije in trajnostnega prehoda, potem pogodba 2026–2030 predstavlja poskus prehoda Slovenije v bolj razvojno, tehnološko in konkurenčno usmerjen model države. Prav zato aktualni dokument v evropskem prostoru deluje bolj proaktivno razvojno usmerjen, saj Slovenijo umešča v tokove sodobne evropske transformacije, ki temelji na znanju, infrastrukturi, tehnološki modernizaciji in večji gospodarski odpornosti države.
