Piše: Luka Perš
“Zdaj se sprašujemo o kredibilnosti poročila, institucije in predstojnika institucije, tisti, ki se bodo tudi v prihodnje lahko branili, pa bodo lahko ubrali enake obrambne mehanizme. Prav zato je pomembno, da funkcionarji ne opravljajo dodatnih funkcij, ki spodbujajo dvom o koruptivnosti. Ti zaslužki kažejo na to, da nekaj ni v redu,” je nekdanji član KPK in strokovnjak za korupcijo dr. Bojan Dobovšek posvaril že pred odločitvijo KPK okoli dodatnih zaslužkov predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela in s tem že negiral obrazložitev KPK, da višina njegovega zaslužka – okoli 250 tisoč dolarjev bruto – ni relevantna pri presoji.
Komisija za preprečevanje korupcije je sporočila, da “popoldansko delo” predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela na Fifi ni sporno – ne glede na letni dodatni zaslužek 246 tisoč dolarjev bruto. Ob izbruhu afere konec lanskega leta so novinarski kolegi v Danes ob 18h na Planet TV skupaj s profesorjem in strokovnjakom za korupcijo dr. Bojanom Dobovškom natančno analizirali vse spornosti popoldanskega služenja Vesela na Fifi. Na današnjo odločitev se je odzval preko Twitterja tudi sam Dobovšek. “Ob odločitvi KPK glede suma nezdružljivosti funkcij je vprašanje, zakaj bi se sploh še kdo ukvarjal s pridobitno dejavnostjo, če se lahko bistveno več služi z ne pridobitno. Dovolj. Sledi denarju.”
Delo predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela in vseh drugih državnih funkcionarjev neposredno ureja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, postranske zaslužke funkcionarjev pa zelo konkretno 26. člen prej omenjenega zakona. Že v prvi alineji je izrecno določeno, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. Druga alineja določa izjeme: državni funkcionar opravlja lahko pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ali vodi kmetijo oziroma upravlja lastno premoženje. Potem pa je tu zelo pomembna obveznost. Funkcionar mora najkasneje v osmih delovnih dneh po začetku dela, v primeru Vesela je to nadzor nad poslovanjem FIFE, o tem pisno obvestiti KPK ter svoji vlogi priložiti dovoljenje delodajalca in sklenjeno pogodbo za opravljanje dodatne dejavnosti.
“Če nekdo zasluži petkrat toliko nekje drugje kot pa v matični instituciji, pa se postavlja vprašanje, v čigavem interesu deluje”
Dodatne zaslužke Vesela je v studiu oddaje Planet 18 komentiral pred meseci tudi nekdanji član KPK Bojan Dobovšek. “Načeloma velja, da funkcionarji ne smejo opravljati dejavnosti, s katero pridobivajo dohodek ali kakšno drugo premoženjsko korist. Zakaj? Zato, da se osredotočijo na delo v instituciji, v katero so bili imenovani, ter da ohranjajo integriteto in samostojnost institucije. Če nekdo zasluži petkrat toliko nekje drugje kot pa v matični instituciji, pa se postavlja vprašanje, v čigavem interesu deluje,” je menil Dobovšek.
Za konec je Dobovšek še dejal, da morajo vsi tisti, ki so na takšnih funkcijah, sami znati oceniti, kaj to pomeni za zaupanje v institucije in delo vseh institucij v Sloveniji. Dejal je, da vidimo, da se v zadnjem času zbija ugled institucij v sodstvu, policiji in na tožilstvu, zdaj pa še ugled računskega sodišča, finančne uprave in ostalih institucij, ki so še kako pomembne pri pregonu finančne kriminalitete, ki je trenutno največji problem v Sloveniji,” je še dodal Dobovšek. Ne pozabite, da sedanji predsednik zunajparlamentarne stranke Dobra država že večkrat javno izrekel, da Slovenija zaradi korupcije izgubi vsaj 3,6 milijarde na leto. Primer Tomaža Vesela je eden izmed njih.
