Piše: Andraž Grad
Blaž Cvar je obrtnik, gostinec in tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Z njim smo se pogovarjali o razmerah v gospodarstvu, o problemih, s katerimi se podjetniki srečujejo v Sloveniji, in o odnosu zdajšnje vlade do podjetništva.
Predsednik OZS ste že dve leti in pol. Kako ste zadovoljni z do zdaj opravljenim delom in katere so glavne ovire oziroma težave, na katere danes opozarja OZS?
Predsednik OZS v osnovi vzpostavlja primerne razmere za poslovanje, da lahko naši člani ter drugi obrtniki in podjetniki delujejo čim bolj nemoteno. Pri tem se mora ozirati na to, kakšne so specifične potrebe posameznih panog. V OZS zastopamo med slednjimi kar 30 različnih sekcij. Glede na kompleksnost in zahtevnost tega zastopanja se da stvari vedno narediti bolje. Zato sem sam vedno samokritičen v smislu, da se skušam postavljati v vlogo nekoga, ki bi lahko naredil več in bolje. Vedno se bomo trudili početi to, kar od nas pričakuje naše članstvo. Povsem logično pa je, da žal vsega ne moremo doseči, saj je lahko na drugi strani nekdo, ki ne sledi našim predlogom in pripombam.
Imajo vaši relevantni sogovorci pri tem dovolj posluha za doseganje rešitev?
Zastopanje interesov podjetnikov in obrtnikov je vedno apolitično. Vsaki vladi podajamo svoje pripombe in predloge. Sam se v tem mandatu pogovarjam z zdajšnjo vlado, ki je usmerjena bolj v zagotavljanje socialnih pravic kot pa v zagotavljanje boljših delovnih razmer ali konkurenčnosti v gospodarstvu. To se kaže v tem, da je Slovenija na 1. mestu po nizkem odstotku socialne izključenosti. Imamo največ zagotovljenih socialnih pravic v Evropi, konkurenčnost gospodarstva pa izrazito pada.V zadnjih nekaj letih smo padli kar za 11 mest na lestvici konkurenčnosti med evropskimi državami, kar je izrazito slabo. Za zagotavljanje socialnih pravic je treba zagotavljati denar, tega pa je manj, ko gospodarstvo izgublja. Tukaj gremo v povsem napačno smer.
Kakšne so torej težave, s katerimi se soočate pri dialogu z vlado?
Ugotavljam, da bi morala imeti vlada veliko več posluha za predloge gospodarstva in precej več zaupanja v predloge, ki jih podajamo, saj temeljijo na skupnih potrebah in na tistem, kar je dobro za celotno družbo. Gospodarstvo skušajo danes javnosti predstavljati v luči izkoriščevalskega kapitalizma, kar je napačno. Obrtniki imamo majhno število zaposlenih (v strukturi članstva ima 20.000-članska OZS povprečno manj kot štiri zaposlene), kar pomeni, da verjetno ni direktorja, ki bi svoje zaposlne gnal, temveč dela skupaj z njimi, to pa pomeni, da v največji mogoči meri skrbi za dobre delovne razmere. Ne gre za to, da bi kdo delavce zlorabljal. Povsem jasno je, da so naši predlogi vladi pošteni in pravilni. Zato je povsem nerazumljivo, da dobivamo ukrepe, pravila in zakone, ki že administrativno zapletajo poslovanje, da ne govorim o dodatnih finančnih obremenitvah, čeprav vemo, da bi bilo treba iti v nasprotno smer, kar se bo v naslednjih mesecih tudi pokazalo.
Med obrtniki nista dobro sprejeta zakon o evidentiranju delovnega časa in t. i. pravica do odklopa od dela. Ali se ta ukrepa v praksi res izvajata?
Od začetka smo trdili, da je tako zahtevno evidentiranje za malega obrtnika ali podjetnika povsem nerealno. Nismo pričakovali, da se bo v praksi izvajalo in se tudi ne, kar vemo iz podatkov na terenu. Inšpekcije ugotavljajo več kršitev zaradi samega zakona, a ne zato, ker bi kdo kršil pravice zaposlenih. Imamo prav, ko trdimo, da mora biti dogovor med delodajalcem in zaposlenimi o vrednotenju njihovega dela sprejemljiv za obe strani. Če tu ni pripomb, ne vidimo razloga, da se z nesmiselnimi predlogi, kakšno naj bo to evidentiranje, vpleta država. Tam, kjer je izvor te težave, pri kršiteljih toreej, bi se morala najti tudi rešitev. Naj se sankcije izvajajo le za kršitelje. Nesmiselno pa je vedno zaradi izjem postavljati pravilnike in zakone, ki obremenjujejo vse. To demotivira obrtnike in podjetnike ter celo gospodarstvo pri poštenemu delu.
Pred časom ste izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Povejte nam kaj več o tem.
V ESS smo se pred nekaj meseci vrnili, saj smo skupaj s socialnimi partnerji, z vlado in s sindikati podpisali protokol, po katerem se vlada zavezuje, da bo znova obravnavala očitke, zaradi katerih smo iz ESS izstopili. Tako vemo, da bomo vendarle prišli do popravka zakona o evidencah. Obravnavali bomo tudi pravilnik o premeščanju bremen, ki postaja vedno bolj sporen ne le v gospodarstvu, temveč tudi v javnem sektorju. Po tem pravilniku denimo večina medicinskih sester, ki skrbijo za bolnike, in oskrbovalk v domovih za starejše ne more več opravljati svojega dela, če ne bo dodatnega zaposlovanja. Tudi v gospodarstvu po tem pravilniku ni mogoče več normalno opravljati dela. Rekli so, da bo prišlo do rotacij delovnih mest, vendar to ni mogoče. S 1. januarjem naj bi se začelo v skladu s tem pravilnikom tudi sankcionirati. Če bo do tega prišlo, bo to velik problem. Ker smo dobili zagotovila, da se bomo o teh stvareh znova pogovorili, verjamem, da lahko v tej državi poteka normalen socialni dialog, ki ga vsi podpiramo.
V Sloveniji je čutiti pomanjkanje delovne sile. Kako se OZS sooča s tem in kakšno vlogo igra to, da hodijo Slovenci iz nekaterih regij na delo v tujino, kjer naj bi bile boljše plače?
Sam sem iz Koroške, kjer se že dolga leta veliko naših ljudi odloča za delo čez mejo. V zadnjih letih se razlika med plačami manjša. Pri nas se poleg neto plač še vedno izplačujejo dodatki za prevoz in malico. Ko vse seštejemo, se zelo približamo plači čez mejo, kjer ne plačujejo dodatno prevoza in malice. Prav tako privarčujemo čas, če smo zaposleni blizu doma. Zato verjamem, da se bodo tisti, ki v tujini še ne delajo dolgo, vrnili domov, kar se že dogaja. Tako bomo pridobili nekaj domačega kadra, ki si ga vsi želimo. Žal ta čas še vedno primanjkuje kadra v številnih panogah ne glede na to, da se pojavlja problem v avtomobilski industriji in povezanih panogah, kjer bo prišlo do odpuščanja. Kljub temu govorimo o pomanjkanju, to pa zapolnjujemo s tujci. To povzroča nove dvome, ali je to prava pot. Če pogledamo vse okoliščine, tudi demografske, in to, kakšna je prava pot za razvoj, ta čas še ni videti drugega izhoda. Če pa bo prišlo do tega, da bo brezposelnih več od potreb za zaposlovanje, bomo morali iskati druge načine ali pa se soočati z drugimi problemi. Zato govorimo, da je treba trg dela urejati bolj fleksibilno kot sedaj.
Mnogi podjetniki govorijo, da je že čutiti manjše število naročil v Avstriji in Nemčiji. Ali na kaj podobnega opozarjajo tudi člani OZS?
Vsekakor. Pred nekaj časa smo med člani izvedli anketo, pri čemer smo ciljali na prizadete panoge, kot je avtomobilska industrija. Tudi druge panoge opozarjajo na krč pri naročilih v izvoznih podjetjih na nemških in avstrijskih trgih. Ko se gospodarstvo in družba pravočasno odzoveta na napovedi, nastane krč, ki po navadi nato popusti. Vendar pa je že znano, da se avtomobilska industrija, ko bo krč popustil, ne bo vrnila na prejšnjo stopnjo poslovanja. Jasno je, da izvoz na denimo kitajski trg ne bo več isti. Kitajski trg je zagotavljal okoli 30 odstotkov naročil premijskega razreda vozil nemške avtomobilske industrije. Vendar pa tega trga preprosto ne bo več, saj Evropa ni konkurenčna na tem področju. Priložnost je bila izgubljena z napačno politiko v Evropi že pred desetletjem ali več, ko bi bile potrebne reakcije. Posledicam se ne bo mogoče izogniti. Ko to upoštevamo, bi morali že zdavnaj imeti na voljo ukrepe prestrukturiranja. Treba je investirati v razvoj drugih panog, kjer smo konkurenčni. Upam, da se v Evropi čim prej zganemo in začnemo ustvarjati drugačne rešitve. Kot sami opozarjamo, je močno potrebna tudi debirokratizacija celotne družbe. V času digitalizacije bi bili številni postopki lahko digitalizirani. Skrajni čas je, da se to čim prej zgodi.
Naše bralce spodbujamo, da kupujejo čim več izdelkov slovenskih obrtnikov in podjetnikov. Kakšen je vaš pogled na to?
To vsekakor podpiramo, saj zastopamo vendarle slovenske obrtnike, podjetnike, rokodelce in tako dalje. Najboljši izdelki in storitve so zagotovo od domačih obrtnikov. Želimo si, da bi čim bliže doma lahko prišli do čim več storitev in izdelkov. Vedno bomo stali ob strani domačim, slovenskim proizvajalcem in ponudnikom. To je povsem logično. To na različne načine spodbujamo. Interno z našimi glasili, revijo, družbenimi omrežji, tudi s kartico mozaik podjetnih, ki nima le ponudbe naših članov, ampak tudi širše. To je ena naših pomembnih nalog.
December je mesec obdarovanj. Kako spodbuditi Slovence, da bi kupili čim več izdelkov slovenskih obrtnikov in podjetnikov?
Na različne načine. Mi pomagamo pri primerni promociji naših ponudnikov. Menim, da že sami kot kupci vemo, na koga naj se obrnemo. Ko pride do nove ponudbe ali zanimivega izdelka, je pač treba prodreti na trg. V zadnjih letih pri tem pomaga tudi razvoj družbenih omrežij. Pravzaprav smo na neki način že obremenjeni z vsemi temi ponudbami. So pa seveda za nas kot potrošnike to koristne informacije. Dobro je, če se med kupci pojavljamo tudi na različnih dogodkih in sejmih. Zato spodbujamo sejemske dejavnosti, kjer se naši člani lahko predstavijo in pridejo v neposreden stik s potrošniki. Ob tej priložnosti vabim vse bralke in bralce, da se udeležijo tovrstnih dogodkov, ki bodo v decembru, tudi božičnih sejmov. Kot predsednik OZS bi rad ne le našim članom, temveč tudi vsem drugim zaželel, da v prazničnem času preživijo čim več časa v krogu svojih najdražjih in si vzamejo čas tudi zase.