Piše: C. R.
Gradbeni zakon (GZ-1) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), o katerih bodo poslanci Državnega zbora RS odločali na jutrišnji seji, prinašata državljanom enostavnejše, hitrejše, cenejše in digitalizirane rešitve. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je predloga zakonov, ki imata široko podporo stroke, pripravljalo leto in pol. V javni razpravi sta bila 41 dni. MOP je pregledal in preučil vse prispele pripombe, ki jih je bilo na oba zakona več kot 2500 ter mnoge tudi upošteval. Gradivo je usklajeno z vsemi resorji.
V javnosti so se v kontekstu Gradbenega zakona na enem od spletnih portalov pojavile napačne navedbe, kar smo na MOP demantirali na podlagi objave pogodb, z objavo prispelih predlogov sprememb zakona pa dokazali, da je legalizacije črnih gradenj predlagala Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).
Očitke ZAPS, da naj bi bila stroka umaknjena, sta demantirali dve drugi zbornici, in sicer Inženirska zbornica Slovenije (IZS) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).
IZS v svojem odzivu zatrdi ravno nasprotno: »Zakon je odpravil privilegiranost strok pri izdelavi projektne dokumentacije, nadzoru nad gradnjo in izvajanju gradenj in vzpostavil enakopravnost vseh inženirskih strok. S tem je dal vsem pooblaščenim strokovnjakom (inženirjem, arhitektom in krajinskim arhitektom) enakovredno možnost, da delajo v skladu s svojimi pooblastili, kompetencami in referencami. S tem so pooblaščenim inženirjem vrnjene pravice, arhitekti pa bodo lahko delo, ki ga opravljajo že sedaj, opravljali tudi v bodoče. Kot smo že večkrat poudarili, inženirji težnje po izdelovanju načrtov arhitekture nimamo. Ti bodo tudi v bodoče v izključni pristojnosti pooblaščenih arhitektov.«
Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS pa je pozvala, da »sledimo ključnim strateškim rešitvam, ki jih zakona prinašata. Rešitve v zakonih podpiramo in jih ocenjujemo kot potrebne, če želimo gospodarstvo v ravnovesju do okolja ohraniti na konkurenčni razvojni stopnji.« V svojem odzivu so zatrdili, da so sedanji postopki preobsežni in zamudni, zaradi česar je načrtovanje projektov oteženo z vseh vidikov (časovno, procesno in stroškovno), zato »podpiramo oba predloga zakonov, tako predlog Gradbenega zakona kot predlog Zakona o urejanju prostora.
GZ-1 bo zagotovil bolj tekoč in učinkovit postopek izdaje gradbenega dovoljenja, omogočil pridobitev gradbenega dovoljenja v 30 dneh, dopustil bo t. i. manjše rekonstrukcije brez gradbenega dovoljenja, poenostavil in pocenil postopke pridobivanja uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše, dopustil gradnjo v lastni režiji pod določenimi pogoji, omogočil legalizacijo zgolj posameznih delov objekta, plačilo komunalnega prispevka pa ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Novi zakon vzpostavlja pravno podlago za poslovanje v elektronski obliki in s tem sledi načrtovani uvedbi elektronskega poslovanja preko storitev prostorskega informacijskega sistema (eGraditev).
ZUreP-3 prinaša projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih (DPN) bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli kontinuirano, v nekaterih primerih pa tudi vzporedno. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte.
Vir: gov.si
