Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Predsednik vlade Janez Janša je glede sporazuma o volilnem sodelovanju, ki so ga danes podpisale opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB, dejal: “Ta sporazum bomo komentirali, ko bodo ponovno razpadli.” Poslanec Branko Grims pa je ocenil, da je s podpisom sporazuma nastala koalicija sovraštva: “Ko je prihajala pandemija, so strahopetno vrgli puško v koruzo, danes pa se ponujajo kot rešitev za Slovenijo, kar pa niso.” Stranke koalicije KUL so namreč podpisale sporazum o povolilnem sodelovanju, katerega glavna točka je izključevanje stranke SDS in vse ostalih strank, ki SDS podpirajo. Preverili smo, kaj o tem ponovnem sodelovanju štirih strank porečeta izkušena politična analitika.
Predsednik LMŠ Marjan Šarec, predsednica SD Tanja Fajon, koordinator Levice Luka Mesec in predsednica SAB Alenka Bratušek so danes precej teatralno podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju, namen katerega je – po njihovih besedah – delovanje za dobrobit Slovenije in umiritev stanja v državi. Menijo, da bo ta sporazum v prihodnje podlaga za “nadaljnje sodelovanje, pripravo skupnih programskih vsebin, način delovanja in postopkov, ki bodo na volitvah omogočili vzpostavitev trdne, uspešne in učinkovite vlade“. Kar je sicer precej optimistična, če ne celo smešna trditev – glede na to, da so že enkrat dokazali, da jim sodelovanje nikakor ne gre od rok. Rezultat njihovega sodelovanja je bil namreč ta, da je vlada razpadla, premier Šarec pa se je odločil za najpametnejšo potezo v svoji karieri, vrgel je puško v koruzo.
Profesor politologije dr. Miro Haček je sicer mnenja, da to, da v neki časovni točki skupina strank ni mogla normalno sodelovati, še ne pomeni, da bo tako v vseh časovnih točkah. “Še posebej to velja takrat, ko obstaja resna zunanja grožnja in resna alternativa,” je ocenil in dodal, da bo glede na izjemno splošen sporazum treba na konkretne točke vsebinskega sodelovanja najbrž še počakati. Poudaril je tudi, da je treba povedati, da v jedrni Evropi, na katero se stranke KUL sklicujejo, koalicije ne temeljijo na izključevanju tako obsežnega dela političnega prostora. “To je koncept, ki je zgodovinsko preživet in ne sodi v sodobno politiko,” je bil še kritičen Haček.
LMŠ, SD, SAB in Levica imajo za seboj že več neuspešnih poskusov sodelovanja
Politolog dr. Neven Polajnar pa je pojasnil, da se aktualna parlamentarna opozicijska zasedba neuspešno trudi združiti v t. i. “Koaliciji ustavnega loka” že dobrih 18 mesecev oziroma vse od tedaj, ko je po neuspešnem manevru s ciljem novih predčasnih volitev sama sestopila z oblasti in slednjo prepustila aktualni vladi. “Njene realne možnosti za kakršen koli kratkoročen uspeh pa se s približevanjem parlamentarnih volitev le še oddaljujejo,” je pripomnil in opozoril, da v kontekstu aktualnih razmer ne ponujajo prav nič novega, zato so velik del poslanstva levo-sredinske politične struje prevzela nova družbena gibanja, kar odražajo tudi aktualni ljudski protesti z novonastalo stranko Resni.ca na čelu. “Še več: lahko je prepoznati, da je slednja v svoji dinamiki mobilizirala in skoraj enakomerno združila tudi del volivcev desne sredine ter tako v določenih pogledih presegla tradicionalno ideološko polarizacijo, kar najbrž obeta relativen uspeh tudi na prihajajočih volitvah. Pri tem pa bo verjetno največji poraženec ravno mlačnost koalicije KUL oziroma njenih članov,” je politolog ocenil trenutno situacijo. Je pa tudi res, da je politika tako fluidna stvar, da se težko zagotovo trdi, kam pelje dolgoročno.
Kranjski mestni svetnik Zoran Stevanović bo jutri že tretjič organiziral sicer neprijavljen protest, ki združuje večinoma anticepilce in tiste, ki bi radi ukinili protikoronske ukrepe. S svojim populističnim nastopom se trudi zajeti čim širši bazen morebitnih volivcev, ki pa mu bodo po vsej verjetnosti naklonjeni le, dokler bodo v veljavi ukrepi, namenjeni omejevanju širjenja virusa in preprečevanju kolapsa zdravstvenega sistema. Tega se tudi sam zaveda in iz tega razloga seveda navija za predčasne volitve. Bi bilo pa na nek način zanimivo opazovati, v kakšni meri bi KUL-ovcem uspelo sodelovati s Stevanovićem – prvi se gotovo imajo za bolj izkušene, slednji pa zatrjuje, da ne simpatizira z nobeno obstoječo politično strujo in da bi bilo treba zamenjati vse po vrsti.
