V naši sta soseski dobro znana,
zjutraj na sprehodu redno vidna,
on vesel je, ona psička pridna,
sta drug drugemu nadvse predana.
Greva, Fifa, zjutraj ji je rekel,
ti boš tekla, jaz račune plačal
spotoma bom, ko domov se vračal
bom s sprehoda in ob tebi tekel.
Rekel gospodar je psičkin vedno,
ko na sprehod Fifico je vodil,
o računih pa takole sodil:
poravnati itak ni jih vredno.
Če pa že, pravila spremeniti
nujno treba je za ta plačila,
da ne bo očitkov, da storila
sva prekršek, kaj hotela skriti.
Plačal, Fifa, bom račune zate,
cepljenje in vse, kar zdraven sodi,
zgolj fiktivno, saj instinkt me vodi,
da je nepotrebno, stavim nate.
Tokrat pa se čudna stvar dogaja,
ni vesel on, ona je čemerna,
se zgodila stvar je neprimerna,
njemu stvar iz rok grdo uhaja.
Fifa tudi tokrat zgodaj vstala
z njim je in veselo poskočila,
vedela ni, kaj je zagrešila.
da ga urinirat je peljala.
