13 C
Ljubljana
četrtek, 13 maja, 2021

Bolje preprečevati kot zdraviti: Univerza na Primorskem poziva državo k bolj učinkoviti protipotresni gradnji

Strokovnjaki Univerze na Primorskem in raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE državo pozivajo, da zaradi potresne varnosti korenito spremeni način gradnje novih stavb in pospeši obnovo obstoječih. Torkov rušilni potres na območju Petrinje in Siska vidijo kot zadnje opozorilo, da so na tem področju potrebne resne spremembe.

 

 

InnoRenew CoE, ki se ukvarja z raziskovanjem obnovljivih materialov in trajnostne gradnje, predvsem lesene, in Univerza na Primorskem v skupnem sporočilu za javnost poudarjata, da je nujen celovit pristop k tej problematiki, ki bi prinesel ne le potresno varne, ampak tudi energijsko učinkovite in do okolja ter človekovega zdravja prijazne stavbe, obenem pa omogočil pametno porabo evropskih sredstev za zagon in razvojno prestrukturiranje gospodarstva.

Tako pri novogradnjah kot obnovah kot ključno za sprožitev teh procesov vidijo prehod na uporabo naravnih materialov iz obnovljivih virov, kar v Sloveniji v največji meri pomeni pametno rabo lesa za vgradnjo v trajne izdelke, najprej predvsem v gradbeništvu.

V obeh ustanovah poudarjajo, da potresi človeška življenja ogrožajo že tisočletja, na območjih, kjer je potresna ogroženost srednja do zmerna, pa so močnejši potresi redkejši pojav v primerjavi z ostalimi naravnimi nesrečami. Zato v človeški zavesti pogosto utonejo v pozabo.

Slovenija se jim zdi precej tipičen primer takšnega območja, ki je v preteklosti že doživelo več močnih potresov, a si ti sledijo na daljše časovno obdobje. Strokovnjaki obeh ustanov ob tem opozarjajo, da skoraj 34 odstotkov prebivalcev Slovenije živi na območju, kjer je možen rušilen potres. Istočasno pa študije po njihovih navedbah ugotavljajo, da sodobnim zahtevam gradnje ustreza manj kot polovica obstoječih večstanovanjskih stavb.

Zgolj na območju ljubljanske regije bi tako ob rušilnem potresu brez strehe nad glavo ostalo od 30 do 70 odstotkov prebivalstva, gmotna škoda pa bi po zadnjih ocenah strokovnjakov znašala najmanj sedem milijard evrov in državo pahnila v ekonomsko katastrofalen položaj, opozarjajo v InnoRenew CoE in na Univerzi na Primorskem.

Država mora po njihovem prepričanju prioritetno poskrbeti za potresno sanacijo najbolj problematičnega dela stavbnega fonda, torej kritične infrastrukture, npr. nekatere zdravstvene objekte pa tudi številne šole in vrtce. Poleg skrbi za potresno sanacijo problematične državne infrastrukture pa bi morala Slovenija po prepričanju obeh ustanov poskrbeti tudi za prenovo zasebnega stavbnega fonda, npr. z ugodno finančno pomočjo lastnikom.

V InnoRenew CoE in Univerzi na Primorskem poudarjajo tudi, da bo imela Slovenija na voljo precej sredstev EU za spodbujanje gospodarstva po pandemiji. “Če bi vsaj del teh sredstev investirali v spodbujanje celovitih prenov objektov, bi uspeli narediti velikanski korak naprej,” so prepričani. Tako ne bi le začeli reševati perečega problema potresne varnosti, ampak bi se odmaknili tudi od zgolj nepopolne sanacije objektov, do zdaj omejene predvsem na energetsko obnovo, dodajajo.

“Nujno je, da se ta sredstva porabijo tudi za spodbujanje celovitih prenov objektov z namenom doseganje visoke stopnje potresne varnosti,” zatrjujejo in dodajajo, da je treba pospešiti tudi postopek posodobitve karte potresne ogroženosti.

Zadnje novice

Sorodne vsebine