Pandemija covida-19 je prizadela vse članice Evropske unije in je gotova najhująa preizkušnja za Evropo po drugi svetovni vojni. Gre za globalni izziv, s katerim se EU sooča na vseh ravneh druľbe. Kriza pa je tudi jasno razkrila odnose med drľavami članicami ter raven solidarnosti, sodelovanja in zaupanja med njimi – ob tem se poraja vprašanje: je EU naredila dovolj in vse, kar je lahko?
V spletni razpravi na temo Pandemija v EU – Kaj smo se naučili in kako naprej, ki je potekala 8. maja pred Dnevom Evrope, smo skupaj z evropskima poslancema Romano Tomc (EPP) in Klemnom Grošljem (RE), z govorcem Vlade RS Jelkom Kacinom ter imunologom dr. Alojzom Ihanom spregovorili o vidnih in skritih pasteh pandemije, odzivih in delovanju strokovne javnosti ter ukrepanju – vzrokih, razlogih in posledicah.
Evropska poslanka Romana Tomc je dejala, da je po začetnem šoku prišlo do konsilidacije in zdaj stvari na ravni EU tečejo. »Kaj lahko naredi Bruselj? Zdaj pospešeno dela in največ, kar lahko naredi je, da sprošča vse preveč regulirane predpise, recimo omogoča državne pomoči, da bi lahko drľave čim bolje funkcionirale, da bi premagale krizo,” je ąe povedala poslanka in dodala, da je vsaka država zase najbolj odgovorna, da premaga krizo.
»Evropska unija se bo toliko bolj uspešno soočala z globalnimi odzivi, kolikor bodo pripravljene drľave članice prenašati pristojnost z nacionalne ravni na skupno evropsko raven,« je poudaril evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew). Ta kriza opozarja, da je očitna potreba po ravnovesju med državami članicami in EU, je dejal poslanec. »Ne veže nas le notranji trg, ampak tudi politično povezovanje. To je modrost, ki jo moramo potegniti iz krize, saj sami enostavno ne zmoremo,« je še opozoril.
Vladni govorec Jelko Kacin pa je menil, da ima EU večjo specifično težo in bi od Kitajske lahko izvedela več o bolezni, o kateri danes še vedno vemo zelo malo. »Evropsko unijo zagotovo potrebujemo. Z Evropsko unijo smo res uspešnejši in močnejši, ampak dogovor je potreben hitreje in odločitve je potrebno uresničevati hitreje,« je opozoril Kacin.
Dr. Alojz Ihan, eden vodilnih slovenskih imunologov je opozoril, da šele danes, ko pet mesecev poznamo virus, poznamo osnovna pravila, s katerimi virus zadržimo. »Zavedamo se tudi, kaj se zgodi, če ga ne zadržimo. Poznamo bistvena vprašanja, na katera moramo odgovorit v naslednjih mesecih, da bomo znali pravilno ravnati jeseni, ko bomo verjetno spet imeli težave z virusom,« je dejal dr. Ihan.
V razpravo se je vključil tudi regijski poveljnik CZ za Notranjsko Sandi Curk, ki je predstavil izkuąnje s terena. Dejal je, da je verjel v večjo solidarnost evropskega prostora, predvsem pri dobavi zaščitnih sredstev. Vse članice EU niso enako prizadete, zato bi lahko bili tisti, ki so bili manj obremenjeni, bolj solidarni in pomagali prizadetim državam, kot je Italija, je poudaril Curk.
Celotna razprava je dostopna tukaj. Ogledate pa si jo lahko tudi v arhivu našega FB profila.
……………..
Izbrali smo drugačen pristop, pomagajte podpreti Demokracijo.
V ozračju politične korektnosti in ekonomske negotovosti prihodki od oglasov komaj zadoščajo za ohranitev neodvisnega in svobodnega glasu revije in spletne strani Demokracije. V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Če prebirate naše članke, vas prosimo, da nas podprete z donacijo, ki bo zagotovila, da nas boste lahko še naprej spremljali in brali. TUKAJ.
Hvala Vam.
