Piše: C. R., STA
Državni proračun je v prvih štirih mesecih leta vknjižil 423 milijonov evrov primanjkljaja, potem ko je bil v enakem času lani ta pri 272 milijonih evrov, je danes v mesečni informaciji objavil fiskalni svet. Aprila je proračun izkazal 320 milijonov evrov presežka. Fiskalni svet sicer še naprej opozarja na visoko rast odhodkov.
Aprilski presežek je bil po pojasnilih fiskalnega sveta posledica krepitve rasti prihodkov zaradi obračuna lanskih obveznosti davka na dohodek pravnih oseb in pa tudi delnega knjiženja novih plačil sredstev v okviru mehanizma EU za okrevanje in odpornost, saj je Slovenija prejela nekaj več kot 230 milijonov evrov sredstev na podlagi petega zahtevka.
Vsako leto je namreč aprila izvedena večina poračuna obveznosti za preteklo leto. Letos so skupni prilivi aprila znašali 309 milijonov evrov, kar je približno dvakrat toliko kot lani oziroma skoraj na ravni iz leta 2024, ko so bili s 354 milijoni evrov rekordno visoki. V štirih mesecih skupaj je bila tako medletna rast prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb 27,6-odstotna.
Obenem je bilo knjiženih prvih 100 milijonov evrov od omenjenih 230 milijonov evrov sredstev za okrevanje.
V štirih mesecih skupaj je medtem saldo državnega proračuna vseeno slabši kot lani. Primanjkljaj je tako znašal 423 milijonov evrov in bil za 147 milijonov evrov večji kot v enakem lanskem obdobju.
Po veljavnem proračunu naj bi sicer primanjkljaj v celotnem letu 2026 znašal 2,1 milijarde evrov.
Medletna rast prihodkov se je v štirih mesecih okrepila na 11,3 odstotka na 5,2 milijarde evrov, kar predstavlja 33,7 odstotka vseh načrtovanih prihodkov.
Davčni prihodki so v prvih štirih mesecih dosegli 4,6 milijarde evrov oz. 8,9 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki od DDV so nanesli nekaj več kot dve milijardi evrov, kar je 9,6 odstotka več. Fiskalni svet opozarja, da se rast teh prihodkov z nizke osnove krepi od sredine lanskega leta.
Prilivi iz dohodnine so znašali 826 milijonov evrov (+5,2 odstotka). Rast teh prihodkov poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač, so v svoji mesečni informaciji o proračunski realizaciji zapisali na ministrstvu za finance.
Z davkom od dohodkov pravnih oseb je proračun zbral 702 milijona evrov (+27,6 odstotka), s trošarinami pa 514 milijonov evrov (+3,5 odstotka).
Iz proračuna EU se je steklo 312 milijonov evrov, kar je 61,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, predvsem na račun prejetih sredstev v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
Nadaljevala se je medtem tudi visoka rast odhodkov, ki so bili v prvih štirih mesecih medletno višji za 13,7 odstotka in so znašali skoraj 5,7 milijarde evrov. To predstavlja 32 odstotkov odhodkov, načrtovanih v sprejetem proračunu, so pojasnili na ministrstvu za finance. Pomemben del rasti po pojasnilih fiskalnega sveta predstavlja odvajanje namenskih prihodkov v proračunske sklade, od tega glavnino pomenijo sredstva za okrevanje.
Tudi brez upoštevanja tega dejavnika je bila rast odhodkov visoka, več kot desetodstotna. Približno četrtino tega je posledica višjih stroškov dela.
Njihova rast se bo v naslednjih mesecih po pričakovanjih fiskalnega sveta znova okrepila zaradi delne uskladitve z lansko inflacijo z majskim izplačilom aprilske plače, višjega regresa, ki se bo povečal še za 10 odstotkov poleg redne uskladitve s 16-odstotnim dvigom minimalne plače, pri junijski in decembrski plači pa bosta izplačana še nadaljnja obroka v okviru postopne uvedbe spremenjenega plačnega sistema.
K rasti odhodkov so v podobni meri prispevali še višji transferji posameznikom in gospodinjstvom ter investicijska poraba. Medletno višji socialni transferji so posledica redne zakonske uskladitve z inflacijo in nekaterih diskrecijskih ukrepov. V okviru investicijske porabe pa se v zadnjih mesecih poleg investicij na področju obrambe najbolj večajo še investicije v zdravstveno in izobraževalno infrastrukturo.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo po podatkih ministrstva namenjenih 779 milijonov evrov oziroma 13,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Zvišal se je obseg sredstev za družinske prejemke in starševska nadomestila, za nezaposlene in za zagotavljanje socialne varnosti, predvsem za izvajanje osebne asistence.
V sklada socialnega zavarovanja je državni proračun prispeval 642 milijonov evrov oz. 1,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del proračunskega transferja, 519 milijonov evrov, odpade na pokojninsko blagajno in je primerljiv enakemu lanskemu obdobju.
Odhodki za investicije so dosegli 415 milijonov evrov (+28,5 odstotka). Vlagali so v vojaško opremo, gradnjo in vzdrževanje cest, železniško infrastrukturo in zdravstvo.
Za subvencije so namenili 214 milijonov evrov (+1,8 odstotka). Zvišale so se predvsem zaradi višjih neposrednih plačil v kmetijstvu.
Za stroške dela v javnem sektorju so namenili 1,7 milijarde evrov, kar je 8,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rast je v večji meri posledica napredovanj in plačne reforme, so še navedli na ministrstvu.
