Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Na spletu lahko preberemo, da je Zakon o dolgotrajni oskrbi tisti slovenski zakon, ki je v Republiki Sloveniji v uporabi od 18. januarja 2022, torej iz časa leve vlade dr. Roberta Goloba. Vsekakor je tovrstni zakon nujen v vsaki družbi – menda pa ga slovenska zakonodaja celo že dolgo vsebuje, in tudi vsaj delno uveljavlja. Žal pa se tudi s tem zakonom dogaja podobno slabo kot skoraj z vsemi drugimi: okolje, v katerem bi ta zakon moral delovati, v resnici ni okolje pravne države, temveč je le nekakšen napol pravni prostor, med pravnim in samoupravnim mafijskim. V njem pa vladajo – bolj ali manj sebično – večinoma potomci komunističnih in udbovskih junakov, birokratov in svetih partijskih krav, z vsemi posebnimi “dohodki” in privilegiji, zlasti v politiki.
Slovenija, zaradi ohranitve tovrstne komunistične politične strukture tako imenovane pravne države, že od leta 1945 ni pravna država. Demokratizacija slovenske družbe ob osamosvojitvi 1991 pa je samo navidezna. Avtorji slovenske “demokratične” ustave so pustili v tem temeljem državnem dokumentu dovolj prostora za ohranitev komunistične oblasti – vsaj tako dolgo, dokler si slovenska desnica ne bo toliko opomogla, da bo približno enako močna, kot je tako imenovana sedanja levica, pretežno še s čisto partijsko ideologijo. S takšno ustavo si je gospod dr. France Bučar, zelo pomemben za osamosvojitev, zelo škodljiv pa za demokracijo slovenske države po osamosvojitvi, da, s to ustavo si je “prislužil” veliko, zelo sramotno “čast”, da ga je Kučan pokopal v Grobnici narodnih herojev. (Bom morala spet na policijo?!) Le s čim je partija zagrozila gospodu dr. Bučarju, se lahko vpraša vsak trezno misleči slovenski državljan. V resnici je ta ustava uničila slovenski narod in slovensko državo. Ni ju več mogoče rešiti. Kučan pa bo njun zadnji krvnik.
To, da se bo v Sloveniji desnica lahko po moči kdaj približala levi politiki, pa se ne more zgoditi. Po vseh komunističnih povojnih pobojih, po izgonu vseh deset in deset tisočev slovenskih prebivalcev, ki so bili označeni za razredne sovražnike, in po prisilnem spreminjanju vzgoje mladih v levičarje in komuniste z najbolj grobo propagando, je bilo v bistvu onemogočeno, da bi bila Slovenija še kdaj lahko pravna država.
Samo poslušajmo naše javne (partijske) medije), kako naj se Slovenci nikar ne bojimo, da bo Janezu Janši uspelo sestaviti desno vlado, pa tudi če jo bo sestavil, bodo kolesarji (pod vodstvom dveh Kučanovih narodnih herojev, Jarčeve in Jenulla) “uspešno” onemogočili. Sicer pa so levi politiki že ves svet opozorili, prav alarmirali, da je slovenska desnica Hitlerjeva “kolaborantska” banda, še zlasti pa je menda v prijateljskih odnosih s Hitlerjem slovenski »nacionalist, nacist in rasisist” Janez Janša. Saj ima ta Hitlerjev “kolaborant”, kot trdi Kučanov klan, prijatelje celo v Izraelu, ki je za ta klan in za golobovo vlado, sedanji svetovni center hitlerjevega vodstva. Ta propaganda je pretresla ves svet, od baracka obame do predsednice Evropske komisije, vsi ti so prepričani (že vedo zakaj in čemu, namreč da bi Slovenija sprejela še nekaj tisoč muslimanov!), da je Janša Hitlerjeva desna roka v Tel Avivu. Zato, samo zato, bodo v Sloveniji še dolgo na oblasti Titovi in Dolančevi komunisti. Saj – če ne bi bilo njih, bi bil pa kdo drug, to pa se – kot v Sloveniji dobro vemo – ne bo zgodilo nikoli. Če bo potrebno, bodo pa komunisti še enkrat revolucionarno pobili ali izgnali in nasilno prevzgojili vse “kolaborante”, še najprej pa Hitlerjeve iz Tel Aviva. Kocka je padla, črna kot noč..
