Dete naše, staro eno leto,
zanj upihnili smo svečko, glejte!
Mar ni ljubko? Prosim, to povejte
v kamero, ostane da posneto.
Dete naše, pravimo mu Vlado,
kameri se za spomin nasmiha,
vsi veseli smo, da dete diha,
prosimo, naj vse ima ga rado.
Dete naše, tega smo veseli,
da je prvo leto preživelo,
toliko moči da je imelo,
z njim da rojstni dan smo doživeli.
Dete naše ne raca, ne hodi,
zobkov nima in ne govori še,
a o tem vas, prosim, malo tiše
pravzaprav o tem vsak tiho bodi.
Dete naše kakor prej zgolj gaga,
v petek zjutraj gaganje oddaja,
pravimo otroška mu postaja,
ko počasi zloge skupaj zlaga.
Dete naše, Vlado, naš dosežek,
preživel je vendar leto eno!
Tudi če prav vse je izgubljeno,
je že to res zavidljiv presežek.
Dete naše šteje eno leto,
kljub težavam vsem je preživelo,
saj okolje k sreči ni dojelo,
koliko zares je prizadeto.
