Pivec, glej, kozarec je odložil,
plačal ceho, birtu pa zabrusil:
“Moj zadah boš kmalu spet okusil,
bom zapitek, vedi, še pomnožil.”
Jurče birt, Tomaž z njim, ki nataka,
v pivca sta prav jezno se zazrla,
družba oštarijska se je sprla,
kdo se gre tu večjega junaka?
Plačevala družba je zapitke,
šlo je zanje pokojnin nešteto,
zdaj pa, ob seštevku, strogo vzeto,
kažejo se rdeče cifre bridke.
Koliko jih bo ob pokojnino,
ko se pivec v krčmo spet nameri?
Ko se birt in kelnar mu zameri,
bo zahteval zase odškodnino.
Nove pivce pivec ko pripelje,
glas povzdignejo da vsi zanj družno,
bogve, kdo bo poravnal uslužno
ceho, kdo bo zadnji ob veselje.
Komentar zgolj kratek in obroben:
Kakor koli, cena bo visoka,
ko tako nespametno se loka,
oštarija gre lahko na boben.
