6.9 C
Ljubljana
sobota, 10 aprila, 2021

Poziv k vseevropski zavezanosti za hitro in trajno zmanjšanje SARS-CoV-2 okužb

Poziv k vseevropski zavezanosti za hitro in trajno zmanjšanje SARS-CoV-2 okužb je do sedaj podpisalo več kot 300 znanstvenikov iz vse Evrope, vsebina pa je naslednja:

Avtorji poziva so: Viola Priesemann, Melanie Brinkmann, Sandra Ciesek, Sarah Cuschieri, Thomas Czypionka, Giulia Giordano, Deepti Gurdasani, Claudia Hanson, Niel Hens, Emil Iftekhar, Michelle Kelly-Irving, Peter Klimek, Mirjam Kretzschmar, Andreas Peichl, Matjaž Perc, Francesco Sannino, Eva Schernhammer, Alexander Schmidt, Anthony Staines, Ewa Szczurek

Pandemija SARS-CoV-2 po vsej Evropi povzroča številne smrtne žrtve, obremenjuje družbo in zdravstveni sistem, ter škoduje gospodarstvu. Kljub temu evropske vlade še vedno niso razvile skupno vizijo, ki bi vodila upravljanje pandemije. Mnogi dokazi kažejo, da nizko število primerov COVID-19 ne koristi le javnemu zdravju, temveč tudi družbi in gospodarstvu. Cepiva bodo pomagala nadzorovati virus, vendar šele konec leta 2021. Če ne bomo ukrepali zdaj, je pričakovati nove valove okužbe, kar bo posledično povzročilo nadaljnjo škodo zdravju, družbi, delovnim mestom in podjetjem. Glede na odprte meje v Evropi nobena država sama ne more obdržati nizkega števila primerov COVID-19; zato so skupni ukrepi in skupni cilji med državami ključnega pomena. Zato pozivamo k močnemu, usklajenemu evropskemu odzivu in jasno opredeljenim srednje in dolgoročnim ciljem.

Doseganje in vzdrževanje majhnega števila primerov bi moral biti skupni vseevropski cilj, ker:

 Majhno število primerov rešuje življenja:
Manj ljudi bo umrlo ali trpelo zaradi dolgoročnih učinkov okužbe s COVID-19. Poleg tega zdravstveni viri ne bodo preusmerjeni od drugih pacientov v stiski.
 
 Majhno število primerov rešuje delovna mesta in podjetja:
 Ekonomski vpliv COVID-19 je odvisen od širjenja virusa med prebivalstvom, in gospodarstva se lahko in se bodo hitro obnovila, ko se bo vpliv virusa močno zmanjšal ali izločil (npr. Kitajska in Avstralija). Nasprotno pa se ekonomski stroški ukrepov s svojim trajanjem povečujejo [1].

 
Nadzor širjenja je veliko bolj učinkovit pri majhnem številu primerov:
 Odpravljanje omejitev pri visokem številu okuženih je kratkovidna strategija, ki bo pripeljala do novega vala in s tem do višjih stroškov za družbo kot celoto. Zmogljivosti preskušanja in sledenja so omejene: le, če je število primerov majhno lahko strategija testiraj-sledi-izoliraj-podpri (TSIP) hitro in učinkovito pomaga ublažiti širjenje [2,3]. Zato zadostujejo blažji in bolj usmerjeni ukrepi samo-izolacije, šole in podjetja pa lahko ostanejo odprta.
 
 Sledenje stikov in karantena pri visoki razširjenosti nista izvedljiva:
 Predpostavimo državo s 300 novimi primeri na milijon na dan, z 10-imi stiki na primer in 10-dnevno karanteno: Potem bi moralo biti v karanteni 3% prebivalstva, kar bi povzročilo močno zmanjšanje delovne sile.
 

Ciljanje na naravno pridobljeno populacijako imunist ni sprejemljiva možnost:

Težko breme hudih oblik bolezni in umrljivosti, ki se odraža tudi v trenutni presežni umrljivosti, in negotovo trajanje imunosti bi morali močno odvračati od tega pristopa.

Načrtovanje je mogoče:

Ko je število primerov malo, hitre spremembe politike niso potrebne. To zmanjšuje gospodarsko škodo in negotovost, kakor tudi obremenitev duševnega zdravja. Če pa število primerov preveč naraste, je treba odločno sprejeti preventivne ukrepe, da bi širjenje znova obvladali – in to čim prej tem bolje [5,6,7].

Za boljše obvladovanje pandemije COVID-19 predlagamo strategijo s tremi ključnimi elementi:

  1. Dosežimo majhno število primerov.
    1. Cilj je največ 10 novih primerov COVID-19 na milijon ljudi na dan. Ta cilj je bil dosežen v mnogih državah, najpozneje do pomladi pa ga je mogoče ponovno doseči po vsej Evropi.
    2. Ukrepati je potrebno odločno, da se bo število primerov hitro manjšalo. Odločne in stroge intervencije so se izkazale za učinkovite, še posebej v luči ravnotežja med hitrim doseganjem upada primerov in obremenitve za duševno zdravje in gospodarstvo.
    3. Da bi se izognili ping-pong učinku uvoza in ponovnega uvoza okužb s SARS-CoV-2, je potrebno ukrepe in z njimi povezano zmanjšane števila primerov uskladiti v vseh evropskih državah, in to čim prej. Ta usklajenost bo evropskim mejam omogočila, da ostanejo odprte.
  2. Ohranjajmo majhno število primerov.
    1. Če je število primerov majhno, je mogoče ublažiti omejitve, vendar jih je potrebno tudi skrbno spremljati. Nadaljujmo in izboljšajmo ciljno usmerjene preventivne ukrepe, kot so nošenje mask, higiena, zmerno zmanjšanje stikov, testiranje in sledenje stikom.
    2. Tudi če je število primerov majhno, bi morala obstajati strategija za nadzorno testiranje (najmanj 300 testov na milijon ljudi na dan), tako da bi lahko pravočasno zaznali povečanje števila primerov.
    3. Lokalni izbruhi zahtevajo hiter in strog odziv, vključno z omejitvami potovanja, usmerjenim testiranjem in po možnosti regionalnimi zaporami, da se doseže hitro zmanjšanje razširjenosti
  3. Razvijmo dolgoročno skupno vizijo.

    Razvijmo regionalne in nacionalne akcijske načrte ter cilje na evropski ravni v odvisnosti od razširjenosti COVID-19. Oblikujmo strategije za izločanje, nadzorovanje, cepljenje, zaščito tveganih in podporo tistim, ki jih pandemija COVID-19 najbolj prizadene [8].

Za pospeševanje javnega sodelovanja je bistvenega pomena jasno komunicirati cilj in prednosti majhnega števila primerov. Uspeh teh ukrepov je močno odvisen od sodelovanja in vključenosti javnosti. Ukrepanje v korist ekonomskih in socialnih koristi zmanjšanja števila primerov bo, če bo jasno skomunicirano, močno spodbudilo javno sodelovanje.

Nadzor nad COVID-19 bo vse lažji: V bližnji prihodnosti bodo povečana imunizacija, več testiranj in boljše razumevanje strategij za ublažitev olajšali nadzor nad COVID-19.

Pozivamo vlade po vsej Evropi, da se dogovorijo o jasno oblikovanih skupnih ciljih, uskladijo svoja prizadevanja, razvijejo regionalno prilagojene strategije za dosego ciljev, in si tako odločno prizadevajo za močno zmanjšanje števila primerov.

This translation was provided by Matjaž Perc.

References

Zadnje novice

Sorodne vsebine