16.1 C
Ljubljana
petek, 23 aprila, 2021

Plače v Sloveniji v obdobju od 1953 do 2018

Prispevek obravnava gibanje neto plač v obdobju od 1953 do 2018 in bruto družbenega proizvoda od 2000 do 2018. Zaradi boljše preglednosti so ločeno prikazana še vmesna obdobja. Narejene so tudi razne simulacije v pogledu spreminjanja doseženih stopenj rasti bruto družbenega proizvoda BDP in plač.

Plače so naraščale realno in nominalno z upoštevanjem inflacije in hiper inflacije, doživele dvakratno denominacijo in spremembo valute. Kljub nekaj milijardnim porastom indeksa nominalne vrednosti so z upoštevanjem stopnje rasti življenjskih potrebščin preračunane v uporabne in med seboj primerljive realne indekse rasti. Grafi predstavljajo povzetke iz prispevka Gre za Slovenijo 7, z dne 28.1.2020, ki so ga pod tem naslovom, povzet po dr. Jožetu Pučniku, od leta 2012 prejemale vse parlamentarne stranke.

graf 1

V obdobju 1953 do 2018 so se realne plače povečale za indeks 343,130. Za časa socialistične Jugoslavije so bile v Sloveniji najvišje realne plače leta 1979, potem so padale do leta 1984 in dosegle ponoven dvig z dvema vrhovoma 1986 in 1989. Ob osamosvojitvi leta 1990 so plače drastično padle in dosegle dno leta 1992. V samostojni Sloveniji so plače naraščale dokaj kontinuirano do leta 2011, dve leti padale in se po letu 2014 ponovno dvigale do leta 2018, ko so dosegle le nekaj višjo vrednost od dosežene leta 2011.

graf2

plače 2018

Nominalne plače bi znašale leta 2018 1.430,09 evrov pri povečanju realne stopnje rasti plač 1,5 % po letu 1987 ali 30,87 % več, in pri 2,0 % stopnji rasti plač 1665,42 evrov ali 52,41 % več. To bi bilo dosegljivo, če bi lahko učinkovito rešili gospodarsko situacijo, rešitve za Jugoslavijo tako ni bilo več.

graf4

 V obdobju 2000/08 je BDP realno narastel na 1,36891 (4,0 % letno) in plače na 1,21812 (2,5 % letno). V celotnem obdobju 2000/18 je BDP narastel na indeks 1,471, to je 2,17 % rast letno, in plače na indeks 1,319 ali 1,55 % rast letno. Leta 2008 je bilo razmerje BDP/plače 112,38, ki je do leta 2014 padlo na 99,63, in se ponovno povečalo do leta 2018 na 111,56.

 

graf5

V obdobju 2008/18 je BDP narastel realno na 107,48 % ali 0,724 % letno, plače pa na 108,26 % ali 0,80 % letno. BDP se je zmanjševal do leta 2013 z doseženo vrednostjo 87,4 % vrednosti leta 2008, plače pa so istega leta dosegle najnižjo vrednost 101,455 plač leta 2008.

V primeru uvedbe ZUJFa in sanacije bank leta 2009, namesto 2012/13, bi naraščala stopnja BDP od leta 2010 hitreje, v kolikor pa bi najete negarantirane kredite pametneje vlagali, bi bila nominalna stopnja rasti BDP od leta 2010 bistveno hitrejša, oz., bi po oceni znašala realna rast od 2 % in 3% letno. Vlade so ZUJF sicer kritizirale, vendar so ga brez ustreznih korektur in pričakovanih strukturnih reform upoštevale do leta 2019. Po uvedbi ZUJFa in sanacije bank se je rast BDP izrazito povečala, plače pa manj, ker je bilo potrebno zaostanek rasti BDP nadoknaditi.

BDP in plače 2000/18 doseženo, simulacija BDP in plače od leta 2010 +2,5 %

graf6

graf7

 

Dosežena rast BDP 2000/18 z indeksom 147,1 bi se z uvedbo ZUJFa in sanacijo bank leta 2009, namesto 2013, povečala na indeks 154,4 do 161,4 in v primeru ustreznejše namembnosti negarantiranih kreditov pa na indeks 168,6.

 

graf8

 

Dosežena rast plač 2000/18 z indeksom 131,9 bi se z uvedbo ZUJFa in sanacijo bank leta 2009, namesto 2013, povečala na indeks 142,5 do 148,9 in v primeru ustreznejše namembnosti negarantiranih kreditov na indeks 155,5.

 

nominalne vrednosti bdp

Pri 3,0 % rasti BDP in plač v obdobju 2010/18 bi znašale mesečne plače leta 2018 v višini 1288,87 evrov, v celotnem obdobju pa bi bili višji prejemki v višini 9541,43 evrov.

Nedoseganje izračunanih hipotetičnih plač je posledica razpada Jugoslavije, propada številnih podjetij zaradi spremembe družbene lastnine v privatno, lomastenja s finančnimi sredstvi, nastanka bančne luknje…, posledično pa nižje stopnje rasti BDP, ustvarjenega dobička slovenskega gospodarstva in nižjih plač. Vprašajmo se, ali nam je bilo to potrebno in kako smo z izkušnjami sobivanja v Avstro-Ogrski in dveh Jugoslavijah pripravljeni na nove izzive v samostojni državi Sloveniji?! BDP na prebivalca leta 2018: Avstrija 43640 evrov, Hrvaška 12620 evrov in Slovenija 22080 evrov.

graf9

V obdobju 2006/08 je globoka država odobravala negarantirane zasebne kredite in neodplačane kredite po poteku roka plačila prenašala na državo. Odgovorni so pred Komisijo za ugotavljanje bančne luknje dr. Anžeta Logarja izgubili spomin. Javni dolg države se je povečal iz 8,28 milijarde evrov leta 2008 na 33,29 milijarde evrov leta 2017, negarantirani zasebni dolg pa se je v istem obdobju zmanjšal iz 30,17 milijarde evrov na 14,33 milijarde evrov. Pri tem so nekateri postali lastniki premoženja v domovini in tujini, 5 milijardna bančna luknja, neodplačani krediti in posledice slabšega poslovanja slovenskega gospodarstva v obdobju 2009/14 v višini 7 milijard evrov pa so ostali v breme naslednjih generacij.

Pogled v bližnjo preteklost

Razpad Jugoslavije je povzročil katastrofalne posledice na gospodarskem področju. Najvišje plače, dosežene leta 1979 so se zmanjšale do leta 1987 na 86,6 %. V primeru obstanka Jugoslavije in rasti plač 1987/2018 po 1,5 % letno bi leta 2018 znašale realne plače 1430,09 evrov in pri 2 % stopnji rasti 1666,42 evrov.

Po osamosvojitvi Slovenije so se plače v obdobju 1979/92 zmanjšale na 55 % in se do leta 2018 povečale za 90 % ali na 1092,74 evrov. V obdobju 1992/08 je znašala letna stopnja rasti 3,60 %, 2008/18 samo 0,80 %, v celotnem obdobju 1992/18 pa 2,51 %. BDP je v obdobju 2000/08 naraščal po 4,00 % letno, plače 2,50 % letno, BDP 2008/18 po 0,72 % letno, plače 0,80 % letno in v celotnem obdobju 2000/18 BDP 2,17 % letno in plače 1,55 % letno. V času vladanja Janeza Janše 2005/08 je znašala realna stopnja rasti BDP 4,00 % letno in plač 2,74 % letno. Leta 2008 je bila Janši lansirana izmišljena Patrija in zaradi tega je izgubil volitve. Leta 2009 je Ljubljanska banka pretopila eno milijardo evrov iranskega denarja, ko je za Iran veljal embargo.

Nizka stopnja rasti BDP 2008/18 je posledica padca BDP 2008/13 na 87,4 % ali za 12,6 %. V simuliranih izračunih povečanja rasti BDP in plač 2008/18 je po oceni predviden padec BDP na 94,4 % (plače na 97,87 %) zaradi zunanjih vzrokov (gospodarska in finančna kriza) in razlika do doseženaga padca na 87,4 % leta 2013, zaradi notranjih vzrokov kot so negarantirani zasebni krediti in uspešnosti vodenja države v obdobju 2008/18, v katerem se je zamenjalo pet predsednikov vlad. Največji premik je bil dosežen leta 2012, ko sta bila predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Janez Šušteršič z uvedbo določenih strukturnih reform in zakona o uravnoteženju javnih financ, tako imenovani ZUJF. Nelikvidnih bank jima niso dovolili sanirati, povzročitelji bančne luknje pa so ob ugotovitvah predsednika komisije dr. Anžeta Logarja obnemeli. Sanacija bank je bila potem še dražja. BDP se je manjšal še naslednje leto, potem pa je z upoštevanjem ZUJFa in saniranih bank v danih gospodarskih razmerah v svetu strmo naraščal. Po enem letu so Janeza Janša tako imenovani vstajniki marca 2013 na silo vrgli s prestola.

Nad temi izračuni naj se posebej zamislijo zagovorniki socializma in komunizma, nasilnega odvzema privatne lastnine, enostrankarskega partijskega sistema, povzročitelji razpada Jugoslavje, nasprotniki samostojne Slovenije in še posebej sedanji antifašisti, zagovorniki ponovne uvedbe družbene lastnine in socializma.

Janez Janša predsednik vlade tretjič

Marjan Šarec je postal predsednik leve vlade s podporo globoke države in medijev pod geslom samo da ni Janša, 13. septembra 2018 in 27. januarja 2020 samovoljno odstopil, ne da bi se s koalicijskimi strankami, celo ne s svojimi v LMŠ, predhodno kaj posvetoval. Želel si je predčasne volitve, na katerih naj bi po njegovem dobil večjo volilno podporo in ponovno prevzel oblast. Vendar je daleč najmočnejšemu relativnemu zmagovalcu na volitvah junija 2018, predsedniku SDS Janezu Janši uspelo v dokaj kratkem času, 13.3.2020, sestaviti novo vlado z NSi in njenim predsednikom Matejem Toninom ter še z dvema strankama iz predhodne vlade, SMC z Zdravkom Počivalškom in DESUS z Aleksandro Pivec. Vsi predsedniki so se, usklajeni s svojo bazo in zaupanja v sposobnost novega predsednika vlade, odločili državotvorno. Nastala je najboljša ministrska ekipa od leta 2008. V primeru prejšnjih levo usmerjenih predsednikov strank Ljudmile Novak, Mira Cerarja in Karla Erjavca se nekaj takega ne bi zgodilo. Imenovanje vlade so naročeni demonstranti poskušali preprečiti že pred nastopom z vzkliki »ubij Janšu« in drugimi žaljivimi za demokracijo in človeka nedostojnimi transparenti. Leve stranke z Marjanom Šarcem pa so, presenečeni nad izgubo oblasti, celo v času vrhunca epidemije zagovarjali predčasne volitve in zavračali ponujeno sodelovanje v državotvornem partnerstvu za razvoj.

Strah pred ponavljanjem zgodovine

Če levičar danes, 2020, uporablja besedo fašist, hoče povedati, da gre za nasprotnika socializma (desnica). In če reče antifašist, misli na zagovornika socializma (levica). Da levičarji svoje nasprotnike tako zlahka zmerjajo s fašisti, je pritlehno in umazano tudi zato, ker imamo Slovenci vso pravico do zamere in zaničevanja tistih pravih fašistov, dr. Žiga Turk. Kučan je ustvaril psihozo, da je janšizem najnovejša oblika fašizma, dr. Stane Granda.

Poslanec radikalne Levice Mih Kordiš: “Ti, Zdravko Počivalšek, lažeš. Ti, Zdravko Počivalšek, kradeš. Ti, Zdravko Počivalšek, si kriminalec. Zato moraš ti, Zdravko Počivalšek, v zapor. V vladi Janeza Janše so praktično vsi Počivalški. Nesposobni kriminalci. Smrt janšizmu, svoboda vsem.”

Minister za gopodarstvo Zdravko Počivalšek je interpelacijo prestal na podlagi dokumentiranih argumentov.

Tanja Fajon, predsedujoča SD: »Zdravko Počivalšek je bil štirikrat na Kitajskem. Lahko bi na podlagi poznanstev po telefonu naročil dobavo zaščitne opreme.«

Matjaž Nemec SD je grozil poslancu in podpredsedniku Državnega zbora Jožetu Tanku: »Kdo pa misliš, da si…«

Violeta Tomić in Nataša Sukič, obe Levica: po zajedljivem nastopu v Državnem zboru sta predsednika vlade Janeza Janšo vprašali: »kdaj boste odstopili.«

Izražanje citiranih poslancev je primitivno, nekulturno, nedostojno in neodgovorno. Spominja na vstajnike in nasilni prevzem oblasti leta 2013 in daje podporo kolesarjem leta 2020 z istim ciljem. Smrt janšizmu pomeni nasilno obliko prevzema legalne oblasti.

Osamosvojitelj Slovenije Janez Janša je po razpadu prejšnjega totalitarnega sistema s pravimi domoljubi omogočil, da živimo v demkratični družbi, v kateri se lahko svobodno, kulturno, dostojno in odgovorno izražamo. Janezu Janši je bila svoboda po krivici večkrat vzeta, zato je kot izkušeni politik največji garant demokracije, svobode in spoštovanja človekovih pravic.

Vlada Janeza Janše je takoj po nastopu tretjega mandata pristopila k reševanju epidemije. Najbližnji izvor koronavirusa covid 19 izhaja iz Lombardije, glavno mesto Milano, 505 km iz Ljubljane. Virus naj bi se razširil po nogometni tekmi Atalanta Valencia, 19. februarja, na stadionu San Siro v Milanu. Na tekmi je bilo veliko navijačev iz 40 km oddaljenega Bergama s 120 tisoč prebivalci, kjer so bile številne žrtve.

V Lombardiji z 10 milijoni prebivalcev na površini 24 tisoč km² je bilo 16607 človeških življenj ali 1660 življenj na milijon prebivalcev, v Italiji s 60 milijoni prebivalcev na površini 301 tisoč km² pa 34 tisoč človeških žrtev ali 566 življenj na milijon prebivalcev. V Sloveniji z nekaj čez dva milijona prebivalcev na površini 20 tisoč km² je bilo do 12. junija 109 človeških življenj zaradi virusa covid 9 ali 55 življenj na milijon prebivalcev (vir: internet coronavirus, 18. junija). Torej je bilo v Italiji 10 krat več človeških žrtev na milijon prebivalcev, v Lombardiji pa kar 30 krat več v primerjavi s Slovenijo. Ukrepi vlade na podlagi predlogov zdravstvene stroke, prizadevanja zdravstvenega osebja, spremljanja dogajanj po svetu, sodelovanja osebja v domovih starejših, pomoči civilne zaščite, gasilcev, vladnega govorca in vseh prebivalcev Slovenije so preprečili italijanski scenarij, po katerem bi lahko imeli žrtev od tisoč do tri tisoč. Levičarji bi se šli pa volitve.

Nova vlada se je v dosedanjem obdobju lotila ukrepov za blaženje posledic epidemije. V treh protikoronskih svežnjih je, na podlagi sodelovanja širokega kroga eminentnih strokovnjakov in usklajevanja z vsemi deležniki, namenila 6 milijard evrov gospodarstvu in ljudem, ki jih je prizadela epidemija. Tega so se posluževale tudi druge članice EU v skladu z odstopno klavzulo Pakta za stabilnost, ki dovoljuje povečanje javnofinančnega primankljaja. Če bi se te oblike poslužili npr. ob osamosvojitvi Slovenije, v kolikor ne bi pri nas istočano potekala še denacionalizacija in privatizacija premoženja, bi tedaj prihranili pri življenju marsikatero podjetje.

Današnja retorika levih strank, podpiranje demonstracij s strani levičarjev in medijev, izzivanje uporabe sile z uvoženimi zamaskiranimi protestniki Antife…, postaja vedno bolj nevarno. Čaka se samo še na socialne težave kot posledica gospodarske krize zaradi pandemije ali nekih drugih, izmišljenih ali provokativnih vzrokov. Zato se spomnimo žrtev druge svetovne vojne in osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Med drugo svetovno vojno in po njej, 1941/46, je bilo skupaj v Sloveniji 99.815 žrtev. Nemški okupator je povzročil 32.140 žrtev, italijanski okupator 6.119 žrtev, partizanski oz. revolucionarni tabor je povzročil 24.443 žrtev (več kot polovica med vojno), protikomunistične enote samostojno ali v sodelovanju z okupatorjem 6.151 žrtev, zavezniki 7.181 žrtev, poleg drugih žrtev na današnjem ozemlju Republike Slovenije; Dr. Jože Možina, Slovenski razkol. Zaradi taktike vojskovanja je bilo tako na revolucionarni in izsiljeni protirevolucionarni strani 30.594 ali 30 % nepotrebnih žrtev druge svetovne vojne med domačimi prebivalci. Italijani so imeli 1500 žrtev in Nemci 6300 žrtev. Torej 100 tisoč slovenskih žrtev v drugi svetovni vojni skupaj proti 7800 okupatorskih žrtev.

Osamosvojitvena vojna za Slovenijo je po zaslugi taktike Janeza Janše in Toneta Krkoviča zahtevala 19 žrtev na slovenski strani, 12 žrtev je bilo tujcev in 45 žrtev na strani JLA, skupaj 76 žrtev. Torej sta Janša in Krkovič premagala neskončno močnejšo jugoslovansko armado in po 45 letih družbeno ureditev, za katero so komunisti žrtvovali 6.151 revolucionarnih in 24.443 protirevolucionarnih žrtev, to je skupaj 30.594 slovenskih žrtev. Slovenija se je osamosvojila in postala samostojna država s sorazmerno majhnim številom človeških žrtev in materialno škodo v primerjavi z drugimi tedanjimi jugoslovanskimi republikami.

Poslanci Levice, LMŠ in SD se po imenovanju nove vlade, presenečeni nad izgubo oblasti, poslužujejo neprimerne, nekulturne in za državo škodljive retorike. Vodeni demonstranti ob petkih kolesarijo s transparenti smrt Janšizmu, ker ne morejo prenesti legalno izvoljene vlade na podlagi veljavnih volitev 2018. V samostojni Sloveniji od prve slovenske vlade 16.5.1990 (Lojze Peterle, Andrej Bajuk, in Janša dvakrat) do imenovanja Janševe vlade 13.3.2020, (10886 dni), so bile leve stranke na oblasti 75 %, desne stranke pa 25 % časa. V obdobju 1945 do 2020 so na oblasti leve stranke 90 % časa in desne stranke 10 % časa. Levičarji sedaj obvladujejo z indoktriniranimi novinarji 90 % medijev, levo usmerjena globoka država obvladuje sisteme in podsisteme, posamezniki s procesiranjem in sojenjem montiranih procesov škodujejo ugledu sodstva,… Novo vlado držijo za vrat z zamrnitvijo ideoloških tem, namesto da bi priznali napako z izvedbo revolucije v vojnem času. Sami lahko širijo laži v tujini, predstavniki nove vlade pa ne smejo povedati resnice ali naj bi se na njihovo zahtevo od nje distancirali.

Janez Janša je v odločilnih trenutkih od osamosvajanja Slovenije opravljal pomembne funkcije in postal najbolj uspešen politik in državnik v samostojni Sloveniji. Kljub nasprotovanju levičarjev je tretjič postal predsednik vlade. Transparenti smrt janšizmu in drugi pomenijo žalitev zanj, njegove volilce in vse, ki nosimo samostojno Slovenijo v svojem srcu. V upanju na zmago Janeza Janše na naslednjih volitvah 2022 bo Slovenija nadaljevala začrtano pot na plebiscitu leta 1990, zato se potrudimo, da se bo ta scenarij zares tudi zgodil.

 

Datum: 25. junija 2020

Ciril Mrak

Zadnje novice

Sorodne vsebine