Piše: Klara Levstek, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije
Dobili smo novo vlado in od nje veliko pričakujemo. Minister za šolstvo je v svoji predstavitvi napovedal, da se bo zavzemal za šolo brez ideologije. Pa se dobijo posamezni komentarji in se čudijo, o kakšni ideološkosti šole govori. Zato odstrimo eno (in ne edino) sivo polje ideologije, ki bolj ali manj prikrito vdira v šole.
Leta 2010 sta Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo (WHO) in Nemški zvezni center za zdravstveno vzgojo (BZgA) objavila Standarde za spolno vzgojo v Evropi: Okvir za oblikovalce politik, izobraževalne in zdravstvene oblasti ter strokovnjake. Dokument je razdeljen na šest razvojnih obdobij, za vsako od njih so našteti minimalni standardi. Pa si jih nekaj poglejmo. V minimalnih standardih za vrtčevsko dobo je predvidena seznanitev z različnimi vrstami družin, vpeljevanje strokovnih izrazov za spolne organe, spodbujanje samozadovoljevanja ter raziskovanje lastnega in sovrstnikovega telesa. V obdobju 6–9 let naj bi otroci dobili prve informacije o kontracepciji, spolno prenosljivih boleznih ter o spolnem nasilju. Za obdobje 9–12 let pa je med drugim predvideno sprejemanje in spoštovanje raznolikosti v spolnosti ter spolni orientaciji. Iz minimalnih standardov za vsa osnovnošolska obdobja je zaznati – v duhu »politične korektnosti« – relativizacijo biološkega spola in naravnega razmnoževanja. Zaznati je tudi relativizacijo vrednote družine, zvestobe pa tudi vrednote spočetega življenja.
Z navedenimi primeri sem izpostavila tiste smernice, za katere menim, da prehitevajo razvojno fazo. Njihov neposredni učinek je, da otroci in mladi sprejmejo ……
Nadaljevanje TUKAJ.
