Piše: Frančiška Buttolo
Sorosova ideologija in slovenska jugonostalgija sta res odlična garancija za uspešno financiranje slovenskih humanističnih znanosti iz evropskih sredstev. Pomoči poplavljeni Sloveniji pa iz EU ne bo niti za prvo silo. Saj bi EU s pomočjo samostojni Sloveniji sama sebi delala škodo. Slovenija mora opustiti narodno zavednost in se vrniti na Balkan. Čim prej, tem bolje. Zato bo EU podpirala slovensko znanost pod vodstvom Kučanovih marksistov, ne bo pa podpirala slovenskih podeželskih “nacionalistov”, ki hočejo svojo lepo Slovenijo – takšno, kakršna je bila pred poplavami. Načrti EU se vrtijo okoli vetrnic za elektriko, združenega Balkana, komunističnih evropskih državljank in državljanov, rasno pisane in čim manj bele EU, razpadle Poljske, odrinjene Madžarske, ponovno – kot pod Hitlerjem – nemške Avstrije, brezbarvne Češke in Slovaške (obeh morda kot darilo za mir z Rusijo, ko bo ta že imela vsaj polovico Poljske) itn.
Zato naj k svojemu včerajšnjemu in današnjemu članku o tem, kakšno znanost podpirata marksistična Slovenija in EU, dodam samo dva primera.
Pisala sem o tem, da je dr. Marta Verginella prejela 2, 3 milijona EU za tako imenovano “sorosovsko” žensko vprašanje v slovenskem prostoru oziroma v prostoru nekdanje Jugoslavije. Zakaj ravno žensko vprašanje? Tudi inštitut 8. marec se za precejšnje plačilo, menda predvsem iz Obamovih in Sorosovih blagajn, ukvarja z ženskimi temami. Ker tako lepo prikrijejo sorosovsko marksistično ideologijo pri hujskanju nekoliko bolj izobražene ženske populacije?
Kadar pa je v katerem od slovenskih znanstvenih projektov poudarjeno prostorsko vprašanje, vezano na ozemlje nekdanje Jugoslavije, da slovenska znanost morda ne bi pozabila, kam po mnenju EU sodi Slovenija, je možnost, da ga bo financiral ERC (Evropski raziskovalni svet), tudi kar precejšnja. Takšen projekt, ki na veliko omenja Bosno, pa ima gotovo še največ možnosti, da ga bo ERC financiral. Dr. Saša Čaval je na primer prejela 2, 8 milijona za raziskavo o srednjeveških nagrobnikih, stečkih, ki so po pokrajinah Zahodnega Balkana, predvsem v Bosni in Hercegovini. Raziskovalci pa bodo obiskali še Srbijo, Hrvaško in Črno goro. Da vso nekdanjo Jugoslavijo. Da bomo dobili velikansko knjigo o miroljubnih časih krasnih stečkov na Balkanu v srednjem veku. Kar nas bo vse, tudi Slovence, ki nismo z Balkana, neskončno navdihovalo in navduševalo. Imeli bomo sorosovsko multikulturno globalistično balkansko Sveto pismo. Znanost je res najboljša politika. Ampak 2,8 milijona bo za ta znanstveni špas veliko, veliko premalo. Brez dvoma. Zato Svetega pisma ne bo nikoli. Samo še kak znanstveno kičasti multikulturni dokaz več, da smo v eri smrti znanosti in umetnosti, da je živa samo kraja. V enem od člankov o stečkih sem namreč prebrala, da so ti srednjeveški nagrobniki zgodovinsko že “podrobno” raziskani. Zdaj da bodo na vrsti še druge vede in znanosti. Zdaj bodo ti nagrobniki temeljni kamni za neko novo življenje na Balkanu, ne pa za smrt. Torej, kar povejmo, za politiko in za denar gre.
Kar zadeva denarno podporo EU, ta Slovenijo vidno vrača na Balkan, ko jo “pita” s sorosovskim feminizmom in še Bog ve s čim, vsekakor pa z jugonostalgijo. Poplave pa so za EU samo “lepa” priložnost, da Slovenijo, ki – vsaj s svojo desno politiko – preveč sili v Srednjo Evropo, še nekoliko oslabi in tako pospeši njen konec. Bo vsaj ena zoprna država manj v EU.
To moramo ljudem povedati. Pa tudi to, da je odprta znanost ERC, kot kažejo številni članki na spletu, bistveno bolj v službi Sorosove odprte družbe, kot si običajno mislimo. Dr. Verginela v enem svojih člankov o času med epidemijo covida to celo poudari, saj se ji zdi potrebna čimprejšnja uvedba “skupnega jezika” EU, seveda najprej političnega, nazadnje pa skoraj gotovo kar dobesedno jezika, uradnega jezika EU – verjetno angleškega, ali kaj.
Sicer pa, politična situacija v svetu je podobna tisti pred drugo svetovno vojno. Zato bo na “zanimivih” terenih vse več in več raznih mednarodnih znanstvenih “ekspedicij”. Zdi se mi, da ta, ki raziskuje stečke, in ima sedež v Ljubljani, za Slovenijo sploh ni pomembna, vsaj ne tako, kot bi bila pomembna pomoč EU pri izobrazbi naših zdravnikov, pri zdravljenju naših otrok s posebnimi boleznimi in še za marsikaj nujnega. Obnova Jugoslavije ne bo uspela – niti ZDA, močno vpletene v stečke, niti EU s sorosovskim multikulturalizmom, še najmanj pa s pretvezo, da bo v novi Jugoslaviji tako lepo, kot je bilo na Balkanu v srednjem veku. Kot je bilo menda takrat, ko so nastajali stečki, ne za mrtve, temveč za nas, žive. Vsaj tako sem razumela hvalo tistim časom v enem od člankov o balkanskih stečkih na spletu, ki bodo zasloveli po vsem svetu. Kaj ima ta zgodba o ekspediciji v Bosni, močno podobni tisti o “geografski” ekspediciji tik pred drugo svetovno vojno v znani knjigi in filmu Angleški pacient, skupnega s Slovenijo, z njeno kulturo in zgodovino, ni znano. Znano pa je, kakšna je v njej politična vloga Slovenije. V EU dobljeni denar mora podariti Balkanu, ker je sokriva za razpad Jugoslavije. Pa, navsezadnje, saj smo vedno morali pošiljati slovenski denar kam na Balkan. Večina se je na plebiscitu prav zaradi tega odločila za samostojnost Slovenije. Zdaj pa na nas pritiskata EU in ZDA oziroma njuni komunistični oblastniki, ki so trenutno na oblasti. Priznavam, da se morda v svojem mnenju o slovenski mednarodni znanstveni ekspediciji stečki v Bosni motim, da jo res veliko bolj nujno potrebujemo kot nekaj zdravnikov več oziroma večjo medicinsko fakulteto. Samo povedala sem, kako sama razumem navdušenje za Bosno in nesramno zavrnitev sosedske pomoči srednjeevropske države ob sedanjih – katastrofalnih – poplavah v Sloveniji. Neodpustljivo naduta jugonostalgija sedanje slovenske politike, komunistične, jasno.
