Piše: Milena Srpčič
Letošnji scenarij za podelitev Prešernovih nagrad ni predvideval nastop pesnice Makarović, ki je v letu 2000 Prešernovo nagrado za življenjsko delo zavrnila. Pričakovala je, da ji bodo to nagrado letos vrnili, čeprav ni pravne podlage. V javnih medijih je pesnica napovedala, da bo nastopila na odru kljub temu, da ni vabljena na nastop in bo na odru nastopila »tudi, če bo na oder prilezla po vseh štirih in na silo«. Koordinacijski odbor za proslavo je bil javno opozorjen, kaj se bo zgodilo na proslavi, a si niso upali ukrepati.
Na proslavi se je pesnica povzpela na oder ob pomoči Jaše Jenulla in Borisa A. Novaka. Ni bilo osebe, ki bi si ji upala nastop preprečiti. Varnostna služba je zatajila. Nasprotno in za dodatek so ji prinesli mikrofon (kako so režiserji RTV to dopustili?), da je lahko zrecitirala pesem Zla runa iz svoje knjige Saga o Hellgerd. Pesnica je imela na prsih pripeto rdečo zvezdo, ki je simbol prejšnjega režima in neprimeren za slavnostni dogodek samostojne Slovenije. Vendar to očitno ni nikogar motilo. Dosegla je aplavz političnega vrha. Prav zagotovo pa naš največji pesnik joka in se obrača v grobu.
Umetniški program letošnje proslave so poimenovali Svet se nagnil je naprej. Prikazoval naj bi odnos Slovencev do kulture in umetnosti. Program je predstavil tudi umetniško animacijo zajčka na mahu, ki so ga osvežili z umetno roso, in izvajali sadistična, ogabna dejanja z jekleno mučilno napravo. Kdo razume umetniško mučenje zajčka? Zanima me, ali se je ministrica za kulturo Asta Vrečko strinjala s sceno sadističnega mučenja zajčka. Prepričana sem, da ministrica razume umetniško izražanje, ki ga pa običajni ljudje ne razumemo. Ministrica je na tradicionalnem recitalu pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani prisotne nagovorila, med drugim je poudarila, da sta kultura in umetnost temeljna gradnika družbenega razvoja, da je napočil čas, da kot družba ustrezno spremenimo odnos do kulture. Govorila je, da ima kultura izobraževalno vlogo in je izjemnega pomena za povezanost naše skupnosti. Ministrstvo za kulturo je odgovorno za delo Koordinacijskega odbora za državno proslavo (Sklep o določitvi protokolarnih pravil, Uradni list RS, št. 57/20, 126/20, 30/21 in 78/22). Prav zagotovo sadistično mučenje zajčka ni vzgojni primer za otroke in mladoletne osebe. Kako si gospa ministrica za kulturo predstavlja, da bodo naši otroci vzljubili kulturo ob sadističnih prizorih umetnostne kulture, saj jih starši vzgajamo v drugem duhu v odnosu do narave in živalskih vrst. Po mojem laičnem mnenju bi morala gospa ministrica za kulturo odstopiti, ker nosi velik neprimeren nahrbtnik. Prav tako je treba poklicati na odgovornost generalna sekretarja Vlade RS in Protokola, ki sta odgovorna za delo Koordinacijskega odbora (38. člen Državne proslave in prireditve državnega pomena).
Tudi režiserji RTV 1. 3. programa niso upoštevali Pravilnika o akustičnemu in vizualnem opozorilu. Pred prenosom proslave niso opozorili javnosti z vizualnim opozorilom, da programska vsebina ni primerna za otroke in mladoletnike (Uradni list RS, št. 50/14), ker utegne škodovati telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok in mladoletnikov). Prikazovanje mučenja zajčka ni bilo označeno z vizualnim simbolom, za ogled programske vsebine ni bilo priporočeno vodstvo staršev ali skrbnikov, vsebine niso označili, da je ne primerna za otroke do 12. leta starosti, za otroke do 15. leta starosti ali da ni primerna za otroke in mladoletnike do 18. leta starosti. Tudi pri ponovitvah proslave naslednji dan ni bilo vizualnega ali glasovnega opozorila. To je nedopustno.
Matjaž Farič, režiser, koreograf, scenarist in avtor animacije za letošnjo Prešernovo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, se je odzval na razburjenje državljanov glede uporabe sadističnega prizora z zajcem. Pojasnil je, da je bil uporabljen odlomek predstave za odrasle (zanimivo, da je bil ta prizor uporabljen tudi za otroke in to celo na državni proslavi) z naslovom Tihožitje. Režiser trdi, da so s sadistično uprizoritvijo nad zajcem z umetniškim pristopom umetniki opozorili na taksidermijo. Umetniškega vtisa nismo razumeli ne odrasli in še najmanj otroci. Predstava ni primerna za mlajše občinstvo in ne sodi na državno proslavo kulturnega praznika. Sprožile so se etične dileme, nerazumevanje in odpor do te vrste umetnosti. Lutkovni umetniki imajo veliko drugih priložnosti, kjer lahko promovirajo svojo umetnost. Prav zagotovo pa ta umetnost ne sodi na državno proslavo, ki je namenjena vsem državljanom Slovenije. Večina Slovencev nas ni razumela animacije sadizma z zajčkom. Na državno slovesnost pa prav zagotovo sodijo narodne noše, slovenske ljudske pesmi, glasbo naših ustvarjalcev, ki jih poznajo po vsem svetu in še najbolj v Sloveniji. Državno proslavo je potrebno približati vsem državljanom na veličasten in razumljiv način. Prav zagotovo bo ta proslava zapisana v zgodovino, bila je neprimerna, nerazumljiva običajnim državljanom in lahko samo upamo, da bo v bodočnosti boljše. Pričakujem odziv javnosti in sankcije proti odgovornim.
Milena Srpčič, Brežice
