Podpiram demokracijo za vse človeštvo, a tudi takrat, ko je ta kršena posamezniku, ne morem molčati.
Naj najprej povem, da se nimam več za Evropejko, Slovenko, belko, žensko niti za človeka. Vsem oblastnikom, tiranskim podeljevalcem vseh teh pravic in demokracije nam, brezpravnim in nesramno izkoriščanim navadnim ljudem, se iz srca zahvaljujem za vse te njihove darove. Naj si jih nekam zataknejo. Saj z njimi ne mislijo resno, na primer s slovenskim narodom, ki ga preganjajo, kot da bi bili vsi Slovenci sami nacisti.
Nočem jih, njihovih demokratičnih darov, ker so vse preveč krvavo obdavčeni in zato bolj škodujejo kot koristijo. Z njimi nas represivni del oblasti, zlasti pa sodelavci tajne policije (kot ju še vedno pravimo – “udbe”), ki so povsod, tudi kjer bi jih najmanj pričakovali, neprestano izsiljujejo in nam grozijo. Menda tudi pokončujejo, saj je kar nekaj še nerešenih primerov skrivnostnih smrti..
Prepričana sem, da gospod župnik prelepe župnije Grahovo, pogumni gospod Šiško, pošteni gospod Zidar in tisti gospod, ki je nekaj, kar je bilo menda sumljivo, veselo “všečkal”, dobro vedo, kaj v resnici želijo. Vse dobro slovenskemu narodu. Brez najmanjšega dvoma. Včasih malo čustveno pretiravajo, a prava ljubezen do naroda ne more biti kačje hladnokrvna. To bi bilo sprevrženo, saj so vendar kleni možje. Niso del politične elite, dedičev komunističnih “vojvod” iz druge vojne, degeneriranih partijskih veličin v vladah iz zakulisja po osamosvojitvi. (Tako mislim, gospod Bandit 123, ki si vohunil za mojimi objavami, čeprav sem bila že pri šestnajstih komunistka. Pa kar lajaj, se boš že naveličal.)
Tudi naša oblast (nekdanja, sedanja in gotovo tudi prihodnja), brez najmanjšega dvoma navdahnjena s svojo najljubšo trohnobo, kot smo slišali v Dražgošah, torej z s skoraj stoletnim mrtvaškim zadahom iz skritih medvojnih povojnih grobov nedolžnih partijskih žrtev, dobro ve, da so vsi imenovani možje, ki jih tako hudo preganjajo, nedolžni ljudje, tako kot večina tistih, ki so jih njihovi veličastni predniki med drugo vojno in po njej pobili.
Zato se vsem demokratičnim pravicam, ki jih podeljuje, tej naši ogabni in pesjanski oblasti, za vedno zahvaljujem in se jim odpovedujem. Z njimi se samo norčuje iz nas, nas izsiljuje, še zlasti tedaj, ko bi jih bilo potrebno upoštevati. Še prav posebno pa te pravice oblast krši, ko gre za običajne ljudi, ki v vsaki družbi najbolj občutijo družbene krivice. S krivicami jih oblast namreč terorizira, pralizira in po kačje ustrahuje s svojim smrtnim strupom, da morajo, ubogi, plesati tako, kot želi pesjanska, kačje strupena oblast.
Svoboda govora je edina svoboda. Niso potrebni zakoni, Deset božjih zapovedi zadostuje. Udba ne sme biti nad njimi. Nobena tajna policije, kakršne se zadnje čase spet porajajo po Evropi , ne sme biti nad njimi. Zato, Slovenci, nobeni gnili oblasti ne smemo verjeti, ne samo slovenski. Sveto Marijo prosimo za pomoč, raznim Nežam z mirovnega inštituta, padalkam Lidijam, Aleksandram, lepim Natašam in drugim podobnim političnim svetnicam, pa povejmo, kar jim gre. Ni potrebno, da jih “futramo” z našimi davki. Dajmo raje za reševalski helikopter.
Franca Buttolo, Ljubljana
