Po čudežu smo letos tudi v našem balkanskem mestu Velenje praznovali 8. februar, dan kulture na dan smrti našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna – in to celo v kulturnem domu.
Proslava je bila lepo in skromno pripravljena s pomočjo ene od osnovnih šol v tem mestu in učenci z učitelji so le pokazali, da v tem mestu še živijo Slovenci, ki jim jezik in kultura nekaj pomeni. Tudi govornik te proslave je lepo s slovenskim pridihom obrazložil, da je v tem kraju in dolini bila nekoč slovenska dežela, kar se zavedajo tudi tisti, ki so mu osebno čestitali za to proslavo čeprav so od drugod, a jim je ta kulturni, naš pesnik lepo obrazložil, da tu živimo vsi skupaj, kar pomeni, da skupaj praznujemo kulturni praznik, ki je tudi državni praznik vseh, ki smo v tej državi, tudi tistih, ki se imajo za tujce so tu pri nas enaki in slovenska kultura je tudi njihova, saj so oni pri nas. Po proslavi pa še malo ob kozarcih je med prisotnimi steklo nekaj besed in vidiš, da si marsikdo še želi ohraniti slovensko kulturo, pa čeprav je to le en dan v letu.
Se pa je v druščini tudi opazilo, da je večina prisotnih, tudi rdečih politikov, ki so čez leto le aparat politike, ki dokazuje članstvo narodnih hlapcev. Smo pa na obronku tega mesta prav na 8. februar v krajevnem domu zvečer pripravili lepo proslavo domačih krajanov in lepo so organizirali ta nastop pevcev, harmonikašev, štrajherjev, evergrinov, pesnikov in govornika kot predsednika kulturnega društva in vse to se je prijetno speljalo do zaključka, le nekaj modernih poslušalcev je vseskozi glasno komentiralo in tako pokazalo kako so »kulturni«. Večer pa so nagradili še trije kralji in vse mize v dvorani postregli z darovi, ki so jih dobili na večer pred sv. tremi kralji, ko so po tem okraju mesta hodili in z besedami dali dobre želje vsem, ki so tu doma. Nato pa se je še večer popestril z narodno glasbo od muzikantov iz sosedje doline in vsak, ki je lahko, je zaplesal s soplesalko na ritme slovensko narodno zabavne polke ali valčka, kot se spodobi za kulturni praznik v naši lepi Sloveniji. Med pavzo pa se je predstavil tudi nov predsednik krajevne skupnosti, kjer večina prisotnih tu živi že več kot 50 let, se je to pozdravilo z aplavzom. Toda kar kmalu pa se je to spremenilo v pravo sramoto kulture, ko je predsednik začel obsipavat z vici in že po prvem ga je nekdo opozoril, da so tu tudi mlajši občani in da ni ravno kulturno, če se govori o jeziku kjer ni stavka brez besed kot je preklinjanje, seveda v srbohrvaščini in to je lepo pokazalo kulturo generacije, ki je sedaj na oblasti. Seveda je to pripomoglo, da se je kar nekaj nas krajanov poslovilo in dalo prostor mlajšim, ki pa zgleda, da so že bližje tistemu trendu, kjer slovenski jezik ni na prvem mestu- se pravi »jugoveleju«.
Ni pa tako samo v Velenju, saj vidiš ali slišiš po medijih tudi to, kot na primer na koroškem radiju reklamo za kulturni dogodek v enem od koroških turističnih centrov na Pohorju, ko je na 8. februar za kulturni praznik nastopala neka balkanosrbska pevka iz Ljubljane v srbohrvaščini in v lokalu je prosti vstop na kulturni dan za jugonostalgijo. Tako lepo vidiš kako je Koroška res odmaknjena iz Slovenije, saj še na državni praznik se igra le še balkansko. To pa v Velenju že dobro vemo kako je to ko se praznuje 60 letnica mesta s srbskimi pevci, ki z lahkoto zaslužijo 30.000 eur, za Slovence ali Korošce pa ni denarja za vsak dan življenja, kaj šele za cesto, ki bi Koroško priključila državi Sloveniji.
Je že tako in se vidi, da narod in ljudje, ki govorijo in poslušajo srbsko na slovenski kulturni praznik niso vredni drugega imena kot to, da so JUGOHLAPCI .Tudi Prešeren je pred več kod 180 leti takim, ki so se Srbom predajali glede jezika in kulture dejal, da naj ti le čevljem sodijo kot je to počel Kopitar. Takšni ljudje, ki v Sloveniji podlegajo jugo nostalgiji niso vredni, da še stojijo na slovenski zemlji za katero je Prešeren napisal, da tu ni meja, je pa na tej zemlji le slovenski jezik doma.
Andrej Jevšenak, Velenje
