10.5 C
Ljubljana
ponedeljek, 14 junija, 2021

Občina Straža, sekundarni biotopi in evropska sredstva

V zadnjem času v občini Straža kar nekaj prahu dvigujejo gradbena dela, ki se odvijajo v Zalogu na področju tako imenovanih sekundarnih biotopov, ki pa so po namenski rabi v občinskem prostorskem načrtu opredeljena kot površine za šport in rekreacijo (ZS). Moramo tu še povedati, da spadajo te zelene površine kamor spadajo poleg omenjenih ZS, še parkovne površine ali parki (ZP), površine za vrtičkarstvo (ZV), druge urejene zelene površine (ZD) in urejene zelene obvodne površine (ZDo); v skupino zemljišča za gradnjo.

Razlika med temi posameznimi namenskimi rabami je v tem, kako velike objekte se na posamezni namenski rabi lahko postavi. Občina na tem področju, ki je opredeljeno kot ZS, ureja tako imenovane «sekundarne biotope«. Projekt vzpostavitve »sekundarnih biotopv« naj bi bil vreden 121,749,50 EUR. Da bi stvari bolje razumeli si moramo najprej osvežiti temeljne pojme iz biologije, s katerimi smo se srečali že v osnovni šoli, nekateri pa smo se tokom nadaljnjega izobraževanja in skozi službeno pot s temi pojmi bolj podrobno srečevali.

Biotop je življenjski prostor organizmov. Živi del tega življenjskega prostora predstavlja biocenoza, (rastline in živali), neživi del tega prostora pa predstavljajo geološki, pedološki in klimatski dejavniki (temperatura, zračna vlaga, voda, zrak in podobno), ki vsi skupaj oblikujejo življenjski prostor nekega organizma ali skupnosti določenih organizmov. Obstoj organizmov omogočata tako neživi kot živi del biotopa. Življenjske oblike, ki se na določenem območju razvijejo so tako produkt mikro in makro klimatskih dejavnikov okolja in tudi živih organizmov samih, ki ta biotop istočasno oblikujejo. Biotop se izoblikuje na določenem področju pod vplivom mikro dejavnikov žive in nežive narave skozi daljše obdobje in se skozi čas tudi spreminja. Za naravo je pač značilno da se spreminja iz dneva v dan. Skozi tako daljše obdobje se na določenem področju tako ustvarijo naravni pogoji za določeno živalsko vrsto, ki na določenem območju stalno prebiva. Oblikuje se naravni ali primarni biotop za določeno vrsto organizmov. Za lažje razumevanje si lahko pomagamo s človeško družbo. Primarni biotop je v bistvu naša hiša v kateri živimo in tudi bližnja okolica na katero vplivamo.

V primeru razkroja obstoječega naravnega biotopa (iz takih ali drugačnih razlogov), je lahko kot nadomestilo za izgubo naravnega biotopa oblikovan drugotni biotop, ki pa naj bi bil več ali manj replika primarnega biotopa (območje v okolju z relativno enakimi pogoji za življenje, ki ga naseljuje rastlinstvo in z njim povezano živalstvo). Pojem sekundarni biotop se pojavlja šele v zadnjem času (je postal moderen), v povezavi z degradacijo okolja. O sekundarnih biotopih se običajno govori takrat, ko človek poskuša »poustvariti« prejšnje naravne pogoje za določene živalske vrste. Običajno človek samo poskuša, popolnoma naravnih pogojev, ki bi bili replika prejšnjih pa se ne da ustvariti. Običajno se o sekundarnih naravnih pogojih-sekundarnih biotopih govori takrat, ko se na primer zapirajo (sanirajo) kaki peskokopi, kamnolomi ali pa glinokopi, kjer se mora po opustitvi primarne dejavnosti (že po zakonodaji) vzpostaviti prvotno stanje. Torej opuščeni glinokop treba posaditi z drevesnimi ali grmovnimi vrstami, ki so tam nekdaj naravno rastla; preden se je začela odvijati dejavnost dnevnega kopa. Ko so te površine zopet posajene z prvotno vegetacijo, začnejo to področje zopet naseljevati določeni živi organizmi (ptice, divjad, žuželke), ki tu poskušajo najti svoj dom in poskušajo ustvariti naravne razmere za življenje ali primarni biotop. Vendar pa to ne nastane takoj, lahko traja desetletja, da nekdanje degradirane in sedaj pogozdene površine zopet postanejo naravni dom za živali ali primarni biotop. Sekundarni biotop (če ga človek prepusti naravnemu razvoju) slej ko prej namreč preide v naravni –primarni biotop. Če se zopet vrnemo na človeško družbo; če se nam hiša (biotop) podre, zgradimo novo hišo. Če zgradimo več ali manj repliko hiše v bistvu zgradimo naš sekundarni biotop. Sekudarni biotop je torej več ali manj replika primarnega biotopa.

Kaj pa se dogaja v Zalogu, na področju opuščenih glinokopov? V preteklosti sta ne tem področju delovali dve opekarni (področje nekdanjega podjetja Ekosistemi, ki je pred dvema letoma pogorelo), ki sta svojo osnovno surovino – glino pridobivali v bližnji okolici. Predno se je začelo izkopavanje gline so bili na tem področju delno gozdovi, delno pašniki, te površine so bile v bistvu še najbolj podobne sedanjim belokranjskim steljnikom. V začetku 90 – ih let prejšnjega stoletja je opekarna polagoma pričela opuščati svojo dejavnost, gline so kopali čedalje manj, nazadnje se je opekarska dejavnost prenehala. Okoli opekarne je ostala degradirana okolica nekdanjega dnevnega kopa gline, ki pa ni bil nikoli saniran. Dodati pa je treba še, da so v okolici bivše opekarne določena podjetja tudi odlagala in zakopavala svoje industrijske »odpadke«. Kakšni so bili ti odpadki in koliko jih je na tem področju zakopanih nihče ne ve, oziroma pristojni tega nočejo vedeti.

Ker so tla nepropustna (glinena) se je na površini začela nabirati voda, kar je rezultiralo nastanek večjih ali manjših umetnih jezerc. Ta jezerca so polagoma začela naseljevati razni organizmi (trave, ločje, žabe, želve in podobne živali), ki jim tako okolje ustreza. Na posameznih mestih teh opuščenih glinokopov še lahko vidimo ostanke prvotne gozdne vegetacije, na določenih mestih pa lahko vidimo začetne faze novo nastajajočega gozda, kjer bodo rastle jelše, posamezni gabri, ceri in dobi. Grmovna faza gozda je povsod že močno prisotna in razvita, kar nakazuje, da bo razvoj vegetacije, če jo pustimo pri miru, v 50 do 60 letih pripeljal to področje v naravno stanje vegetacije, ki se imenuje gozd. Gozd je na tem področju najbolj naravna vegetacije in če ne bi bilo človeškega vpliva, bi skoraj vso Slovenijo naseljeval gozd (razen zgornje gozdne meje in vodnih površin). Tudi umetna jezerca bodo izginila, ker se bo jezersko dno dvigovalo zaradi opada listja in odmrlih organizmov, začela bodo rasti posamezna drevesa, katera bodo kasneje prešla v gozd. To se bo zgodilo verjetno v 50 letih. To je popolnoma naraven razvoj in lahko rečemo, da je narava na področju opuščenih glinokopov sama poskrbela za naravno sanacijo degradiranih nekdanjih gozdnih in kmetijskih površin. Narava je poskrbela, da so se ustvarili (oziroma se ustvarjajo) naravni primarni biotopi, v katerih so svoj dom našle številne vrste ptic, žuželk, želv in podobno.

Kaj počne naša občinska uprava?

Na spletni strani občine lahko vidimo, kako občina promovira ureditev opuščenih glinokopov v »sekundarne biotope«. Videti je, da je glavni namen ureditve obstoječih površin pospeševanje turizma, doživljanje narave, pospeševanje pasivne rekreacije, okoljske vzgoje in podobno. Občina bo uredila sprehajalne poti, postavila opazovani stolp, več ptičjih gnezdilnic, poglobila in uredila bo obstoječe vodne površine (sedanje trstičevje, mokrišče) in postavila opozorilne in informativne table. Vse te dejavnosti so pač skladne z obstoječo namensko rabo površine (OPN občine Straža), ki se glasi: površine namenjene za šport in rekreacijo (ZS) in površine celinskih voda (VC).

V čem je torej problem? Problem je, da planirana ureditev nima popolnoma nič skupnega z promocijskim naslovom Ureditev sekundarnih biotopov. Sedanji primarni biotop, ki se je naravno izoblikoval v 40 letih in so ga naselili organizmi, ki v takem okolju lahko naravno živijo in najdejo svoj mir, bodo spremenili v urejene, športno, parkovne površine z umetnimi jezerci, ki ležijo na deponijah industrijskih odpadkov. Te urejene površine – parki so v popolnem nasprotju z promocijskim namenom: naravovarstveno izobraževanje otrok, opazovanje ptic in doživljanje narave. Naravo lahko namreč polno doživljamo le v popolnoma naravnem ekosistemu kot so gozdovi, ohranjena mokrišča, trstičevja in podobno (kmetijske površine so umetni ekosistemi, ki so namenjeni proizvodnji hrane). Trenutno imamo na področju opuščenih glinokopov fantastičen prikaz razvoja naravne vegetacije in temu primernega naseljevanja živalskih vrst. Raj za prave opazovalce naravnih procesov in življenja različnih živalskih vrst. Skratka raj za ljubitelje narave, ornitologe, ekologe, biologe in tudi študente naravoslovnih ved. To stanje pa mislijo uničiti. Ko bodo sedanjo vegetacijo, ki se je izoblikovala skozi naraven proces spremenili v umeten ekosistem, ki bo sestavljen iz umetnega jezera, košenih površin, sprehajalnih poti, stolpa za opazovanje ptic, in umetne stene za gnezdenje, se bo spremenil tudi sedanji sestav živalskih vrst. Najverjetneje se bodo naselile popolnoma druge vrste, katerih sedaj ni, sedanje vrste pa bodo od tu izginile.

Po podatkih občinske uprave naj bi bil projekt vreden 121,749,50 EUR, višina sofinanciranih stroškov pa bi znašala 80.425,96 EUR (http://www.obcina-straza.si/javna_objava/operacije-ureditve-sekundarnih-biotopov-na-obmocju-opuscenih-glinokopov-opekarne-zalog-za-obisk-javnosti). Glede na naslov projekta, naj bi EU sofinancirala ureditev sekundarnih biotopov. Torej ureditev nadomestnega primarnega biotopa, ki je obstajal na tej površini, predno so pričeli z izkopom gline – torej prevedba v biotop, ki je podoben steljniku. Obenem pa je treba še prej sanirati zakopane industrijske odpadke iz preteklosti. Jezera, sprehajalne steze, trate in takšna mokrišča, kot jih na tem področju hoče ustvariti občinska uprava so nenaravna in umetna tvorba, ki s prejšnjim primarnim biotopom nima popolnoma nič skupnega. Občina misli na tem področju porabiti naš denar za popolnoma nekaj drugega kar promovira.

Naravni biotopi so ponor ogljika (ga vežejo iz zraka), sekundarni biotopi pa so vir ogljika (vsaj v tem primeru), ker jih je treba vzdrževati, torej onesnažujejo okolje z CO2. Torej bo ta umeten sistem (sekundarni biotop) dejansko obremenjeval-onesnaževal naravo. Na eni strani tega področja imamo intenzivno kmetijstvo (gnojenje in škropljenje), ki močno obremenjuje zrak in podtalnico, na drugi strani (zračna linije 350 m) pa obrtno cono, s prav takim obremenjevanjem okolja. Promovirati tu izobraževanje otrok v smislu doživljanja narave, gnezdenje in opazovanje ptic, ter varstvo narave je čista demagogija in globoko nepoznavanje naravnih procesov. Kako bodo ornitologi in osnovno šolski otroci tu v miru opazovali ptice, če bodo 100 m stran kmetje z insekticidi, fungicidi in podobnimi pripravki, škropili posevke in onesnaževali podtalnico, obenem pa bodo ropotali kamioni in industrija na drugi strani; mi ni jasno.

Mislim, da imamo v občini cel kup neurejenih stvari, za kar bi lahko bolj pametno zapravili denar (dom starejših občanov, otroški vrtec, cel kup komunalnih problemov, nedokončan mlin v Vavti vasi). V trenutnih razmerah, sredi podeželja in na tej lokaciji ustvarjati parkovne, rekreacijske površine je popoln nesmisel. Gre za šolski primer, kako si ustvariti delo zaradi dela samega, porabiti davkoplačevalski denar, ob tem uničiti naravni ekosistem, (ki fantastično deluje) in ustvariti umeten park, ki ga bo potrebno nenehno vzdrževati in ne bo nikoli privabljal turiste, še manj prinašal denar. Čista demagogija in zavajanje ljudi.

 

Zdravko Turk

Zadnje novice

Sorodne vsebine