Piše: Gašper Blažič
Če smo v zadnjih dneh spremljali pravo dramo glede poskusa podkupovanj poslancev iz vrst Demokratov in Resnice, pa je glasovanje prineslo presenečenje v povsem drugo smer.
Janez Janša je imel namreč uradno zagotovljenih 50 glasov. To pomeni glasove vseh strank koalicije, torej SDS (28), trojčka NSi-SLS-Fokus (9) ter Demokratov (6), poleg tega še Resnice (5) ter poslancev manjšin (2).
Vendarle pa preseneča, da je nazadnje dobil celo en glas več od napovedanega. To pomeni, da je glas zanj oddal nekdo od poslancev bodisi Svobode, SD ali Levice. Vsi poslanci teh strank, ki so nastopili v razpravi, so se zaklinjali, da Janše v nobenem primeru ne bodo podprli. Teoretično je nemogoče, da bi prav vsi poslanci odhajajoče koalicije glasovali proti. Obstaja torej teoretična možnost, da se je nekdo od njih “zmotil” oz. da si je premislil. In skoraj zagotovo bo izid sprožil veliko negotovost in prestrašenost v vrstah sedaj že bivše vladne koalicije, saj se je pokazalo, da so prav oni sami najbolj ranljivi za “prestopništvo”.
Očitno je tudi, da trije poslanci novopečene opozicije niso oddali glasov oz. so oddali neveljavne, saj je predsednik DZ Zoran Stevanović sporočil, da je bilo oddanih 87 veljavnih glasov.
Čisto mimogrede: v poslanskih klopeh naj bi Janšo nasledila Maruša Babnik, ljubljanska mestna svetnica, sicer pa po poklicu razredna učiteljica, živi sicer v Sostrem.
Sedaj sledi sestavljanje vlade. Ker je koalicijska pogodba že podpisana, je vprašanje samo še razdelitev resorjev, ki jih bo zaradi spremembe zakona vladi znatno manj kot pa v času dosedanje Golobove vlade. V dveh tednih mora tako Janša predložiti listo kandidatov za ministre, o njih se namreč nato glasuje posebej. To pomeni, da bo v prvi polovici junija vlada že izvoljena, če ne bo prišlo do kakšnih presenečenj s strani ustavnega sodišča. Pogovori o kadrovskem razrezu se bodo po Janševih besedah začeli v ponedeljek. Določena imena že krožijo, vendar so to za zdaj neuradna namigovanja. Iz pokoja naj bi se sicer vrnil Andrej Šircelj, ki je že bil finančni minister.
Janša pa naj bi, kot že v preteklih treh vladah, ki jih je vodil, ponudil opoziciji partnerstvo za razvoj.
Je pa današnje glasovanje svojevrstna klofuta tudi za predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki je po prvem krogu pogovorov kakor obupala in sporočila, da ne bo predlagala nikogar, čeprav je sprva napovedovala, da bo predlagala tistega, ki lahko zagotovi 46 glasov. No, Janša je dobil celo pet več glasov od potrebnih, za mandatarstvo pa so ga predlagali poslanci, potem ko je predsednica vrgla puško v koruzo.
Zagotovo pa bodo v naslednjih urah in dneh iz zakulisja kapljale zelo zanimive informacije, kaj vse se je v zadnjem času dogajalo v vrstah nove opozicije. Robert Golob je bil sicer zadnje dni še bolj razdražen in besen kot ponavadi, to je navsezadnje pokazal tudi v sinočnjih Odmevih, ko ga je Rosvita Pesek s podvprašanji povsem stisnila v kot:
https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/175223347?t=10&a=1&l=941
Zanimivo pa je sicer, da se je na stran tistih, ki menijo, da bi moralo ustavno sodišče razveljaviti volitve, postavil tudi nekdanji poslanec SDS Dejan Kaloh, ki je sicer stranko zapustil še pred koncem mandata:
Vendar pa je možnosti za to, da bi ustavno sodišče volitve dejansko razveljavilo, zelo malo. Ne glede na siceršnjo nazorsko neuravnoteženost ustavnega sodišča, ki je po prenehanju mandata ddr. Klemena Jakliča povsem levo. Navsezadnje je tudi objavljena (in nato izbrisana) vsebina na profilu Urške Klakočar Zupančič pokazala, da je vlaganje ustavne pritožbe samo “šov” za “friziranje” javnega mnenja. Vendar ne gre za nek strateško zasnovan spin, pač pa za jezen odziv levičarjev, ki se jim takšen nepredvideni dogodek zgodil že najmanj četrtič. Prvič je dejansko bilo že leta 1990, ko je med posamičnimi strankami največ glasov dobila ZKS-SDP, ki je za mandatarja že pripravljala Janeza Kocijančiča, tedanjega direktorja Adria Airways ter funkcionarja iz kroga Milana Kučana. Vendar je Demos vendarle dosegel večino, tako da je predsednik vlade postal Lojze Peterle. Leta 2011 je sestavljanje koalicije spodletelo Zoranu Jankoviću, leta 2020 pa je Marjan Šarec po znamenitem metu puške v koruzo računal na takojšnje predčasne volitve, vendar sta se koalicijski SMC in DeSUS odločili drugače.
Mimogrede, kdor je spremljal sejo, je lahko opazil, da je bil bes poslancev Svobode usmerjen predvsem proti Resnici in Demokratov, ker da obe stranki nista držali dane besede, češ da z Janšo ne nameravajo sodelovati. Že res, da vsake volitve prinesejo tudi veliko zarečenega kruha, a očitno je globoka država napačno razlagala signale, ki so prihajale iz omenjenih dveh strank.
Malo pred volitvami smo v uredništvo dobivali tudi informacije, ki so se sprva zdele za lase privlečene, da bo namreč v primeru zelo tesnega izida Resni.ca s svojim liberalnim gospodarskim programom podprla tistega, ki ji bo programsko bližje. Kar pomeni, da bo slavna Stevanovićeva izjava o nesodelovanju z Janšo kmalu pozabljena. Na sam večer volitev so analitiki na Planet TV tako ocenili, da o razpoloženju strank odloča tudi kadrovska sestava njihovih poslancev. Sodelovanje z desno sredino se je pokazalo kot stvarna opcija še posebej po tistem, ko je Stevanović postal predsednik DZ (spomnimo, prejel je 48 glasov ob močnih protestih levičarjev), Katja Kokot pa vodja poslancev Resnice.
Zanimivo bo tudi opazovati obnašanje medijev. Glede na to, da Kolektor Stojana Petriča še naprej računa na državne gradbene posle, bi lahko zelo verjetno prišlo tudi do sprememb v sicer izrazito levičarski uredniški politiki časopisa Delo in ostalih edicij.
“Državni zbor je pravkar naredil pomemben korak k temu, da bo Slovenija v prihodnosti bolj uspešna. Ni pa to bil še zadnji korak za to, da Slovenija dobi razvojno vlado,” je dejal Janša v izjavi za medije po tajnem glasovanju. Ob tem upa, da bo Slovenija v prihodnjih dneh ali najkasneje dveh tednih dobila “kompletno ekipo, ki bo delala za dobro prihodnost Slovenije”. Kot je dejal, imajo “nekaj glede načina delovanja koalicije utečenega iz prejšnjih koalicij”, pogovori o kadrovskem razrezu pa se bodo po njegovih besedah začeli v ponedeljek.
Ponovno je napovedal, da bodo opoziciji poslali predlog pogodbe za partnerstvo za razvoj. Pri tem je dodal, da bo “od njihove odločitve odvisno, ali bo to mandat, kjer bomo iskali skupne stične točke v dobro Slovenije ali bodo pač napadali in izključevali, tako kot so to počeli, ko so bili na oblasti”. Upa, da bo tokrat drugače, je dejal, so pa pripravljeni na vse.
